Skoči na vsebino

NOVICA

7. 11. 2017

Ministrica Andreja Katič nagovorila zbrane na 96. Rose-Roth seminarju na temo Zahodnega Balkana

V Državnem zboru od 7. do 9. novembra 2017 v soorganizaciji Parlamentarne skupščine NATO in Državnega zbora poteka 96. Rose-Roth seminar z naslovom Zahodni Balkan: pretekla zmotna prepričanja, aktualni izzivi in prihodnja prizadevanja. Gre za uveljavljeno srečanje članov parlamentov držav članic Parlamentarne skupščine NATO, pridruženih članic, t. i. sredozemskih partneric in opazovalk s predstavniki parlamentov ter vlad NATA in drugih mednarodnih organizacij, univerzitetnimi strokovnjaki in nevladnimi organizacijami. 

 

Prvi dan so v uvodnem delu zasedanja udeležence nagovorili predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik Parlamentarne skupščine NATO Paolo Alli, ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič ter vodja delegacije DZ v Parlamentarni skupščini NATO dr. Jasna Murgel.

 

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v svojem nagovoru poudarila, da je za Slovenijo  Zahodni Balkan varnostna prioriteta, kar jasno kažemo z občutno prisotnostjo naših sil v okviru mednarodnih operacij in misij pod vodstvom Nata in EU, tudi glede pomoči na bilateralnem nivoju. Slovenija tako ostaja med večjimi prispevnicami sil v KFOR, kjer bomo ohranili robusten prispevek, dokler bo to treba.

 

Izmed okoli 350 pripadnikov Slovenske vojske in civilnih strokovnjakov, ki ta trenutek delujejo v okviru mednarodnih operacij in misij, jih je kar 240 prisotnih na Kosovu. Konec oktobra je bila tako opravljena primopredaja dolžnosti in nalog že med 35. in 36. kontingentom v operaciji KFOR. Obseg, struktura in naloge slovenskega kontingenta v KFOR se v kratkoročnem obdobju predvidoma ne bodo spreminjali, bo pa leta 2018 opravljen premislek o možnem delnem preoblikovanju oziroma prilagoditvi slovenskega prispevka v KFOR. »Pri tem Kosovo oziroma Zahodni Balkan še naprej ostajata naše prednostno operativno območje, kjer bo delovala glavnina napotenih obrambnih zmogljivosti v mednarodnih operacijah in misijah", je poudarila ministrica.

 

V nadaljevanju je izpostavila, da je članstvo Črne gore v Natu pomembno za celotno regijo, saj daje sosednjim državam, ki se želijo pridružiti Natu, močan signal nadaljevanja zavezniške politike odprtih vrat in prizadevanja za mir in stabilnost v regiji. »Slovenija je bila vseskozi aktiven zagovornik pristopa Črne gore v Nato, zato smo še toliko bolj veseli njihovega uspeha. V obdobju 2011–2014 je veleposlaništvo Republike Slovenije v Podgorici opravljalo vlogo kontaktnega veleposlaništva Nata v Črni gori. V Podgorici imamo že več let obrambnega svetovalca na Ministrstvu za obrambo, ki nadaljuje delo tudi po sprejetju Črne gore v Nato,« je dejala ministrica Andreja Katič ter poudarila, da  na poti k evroatlantskim integracijam podpiramo tudi preostale države v regiji Zahodnega Balkana.

 

Ministrstvo za obrambo je letos napotilo političnega svetovalca tudi v Natovo pisarno za povezavo v Skopju, ki jo vodi slovenski častnik.

Glede Bosne in Hercegovine je ministrica Andreja Katič dejala, da podpiramo krepitev prizadevanj glede registracije obrambnih nepremičnin. Skupaj z drugimi zaveznicami iz regije se zavzemamo za omilitev talinskega kriterija registracije vseh vojaških nepremičnin za dodelitev Akcijskega načrta članstva Bosne in Hercegovine, ki bi prepoznal napredek pri registraciji nepremičnin. V državi smo prisotni tudi s trinajstimi pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo v operaciji EUFOR Altea. 

 

»Nikakor ne smemo pozabiti pomena Srbije za stabilnost Zahodnega Balkana. Čeprav ni kandidatka za članstvo, je čim tesnejše sodelovanje med Srbijo in Natom ključnega pomena za regijo. Zato še toliko bolj podpiramo njeno okrepljeno sodelovanje z Natom skozi programe Partnerstva za mir, pri čemer izpostavljamo pripravljenost nadaljevanja in poglobitve slovenskega sodelovanja ter nudenja podpore. Cenimo srbsko transparentnost do Nata in poudarjamo pomen nadaljevanja gradnje zaupanja«, je dejala ministrica.

 

Pomemben element krepitve zaupanja med državami regije so tudi skupni projekti obrambnega sodelovanja, kot je Balkanska zdravstvena enota (Balkan Medical Task Force), skupen projekt Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Srbije in Slovenije, ki je letos poleti dosegla začetne operativne zmogljivosti.

 

Foto: Jerica Pavšič, MORS