Skoči na vsebino

NOVICA

25. 6. 2015

V Bruslju se je končalo junijsko zasedanje obrambnih ministrov Nata

Junijskega zasedanja obrambnih ministrov zveze Nato, ki je potekalo 24. in 25. junija na sedežu zavezništva v Bruslju, se je prvič po prevzemu funkcije udeležila tudi slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič. Tokratno dvodnevno zasedanje lahko označimo kot zasedanje na pol poti med vrhoma zavezništva v Walesu leta 2014 in prihodnjim vrhom, ki bo julija 2016 v Varšavi. Zasedanje je bilo odlična priložnost za pregled uresničevanja glavnih odločitev, sprejetih v Walesu. Obrambni ministri so se seznanili z dosedanjim napredkom, hkrati pa so sprejeli usmeritve za nadaljnje delo, še posebej v zvezi z Akcijskim načrtom pripravljenosti. 

 

Srečanje se je začelo v sredo, 24. junija, popoldan, z delovnim zasedanjem Severnoatlantskega sveta. V središču sta bili razpravi o spremenjenem varnostnem okolju, v katerem deluje zavezništvo, in v okviru tega pregled napredka ter usmeritve za nadaljnjo implementacijo Akcijskega načrta pripravljenosti (RAP).

 

Na prvem zasedanju je bila razprava osredotočena na spremembe v varnostnem okolju, ki ga zaznamujejo predvsem skrb vzbujajoča agresivna dejanja Rusije in naraščajoče nestabilnosti na jugu, s kombinacijo različnih varnostnih izzivov in groženj, predvsem pa širjenja vpliva Islamske države.

 

V okviru tega zasedanja so ministri potrdili Natovo vodilo, da se zagotavljata 360-stopinjski vseobsegajoč pristop k odvračanju groženj in, če je treba, obramba zaveznic. Vse zaveznice bodo še naprej prispevale k ukrepom varnostnih zagotovil vzhodnim zaveznicam, ki izražajo tako zavezniško kolektivno solidarnost kot tudi odločnost. Slovenija bo v okviru teh ukrepov prispevala častnika v vrhovno poveljstvo zavezniških sil Evrope (SHAPE).

 

Zavezniški odgovor na vse te spremembe je Akcijski načrt pripravljenosti (RAP), pri čemer je bil od vrha v Walesu dosežen znaten napredek na področju ukrepov prilagajanja zavezniške drže.


Ti ukrepi zagotavljajo, da ima Nato ob pravem času prave sile na pravem mestu ter da ostaja pripravljen in sposoben spoprijemati se s sedanjimi in prihodnjimi varnostnimi izzivi, od koder koli pridejo.

 

Precejšen napredek je bil dosežen tudi pri posameznih elementih RAP-a, zlasti pri Natovih odzivnih silah (NRF). Te bodo v prihodnje precej večje in zmogljivejše, v večji stopnji pripravljenosti, bolj odzivne in bolj povezane. Vzpostavljena je tudi vmesna zmogljivost sil zelo visoke stopnje pripravljenosti (VJTF), ki so sicer del NRF. Zagotavljajo jo predvsem sile Nemčije, Nizozemske in Norveške. Povečalo se je tudi število Natovih vojaških vaj, predvsem na vzhodu zavezništva.

 

Leta 2016 bo ustanovljena prva brigada VJTF pod novim režimom, vodila pa jo bo Španija. Preizkusili jo bodo tudi na vaji visoke stopnje prepoznavnosti Trident Juncture 2015, ki bo jeseni z več kot 30.000 silami potekala v Italiji, na Portugalskem in v Španiji. Turčija bo kot sedma zaveznica poleg Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Španije in Velike Britanije prevzela vlogo vodilne države VJTF. Nemoteno poteka tudi vzpostavljanje prvih šestih večnacionalnih poveljniških elementov (NFIUs) na ozemlju Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Romunije.

 

V delu razprave so ministri ocenili napredek pri uresničevanju zaveze o obrambnih investicijah, ki so jo sprejeli v Walesu. Ministrica Katič je v svoji razpravi ponovno potrdila pomen zaveze glede investicij v obrambo, ki so jo sprejeli predsedniki držav in vlad v Walesu. Kot je poudarila, si bomo prizadevali za obrnitev trenda padajočih obrambnih izdatkov in njihovo postopno dvigovanje za 0,04 odstotka na leto ter za učinkovitejšo uporabo obrambnih proračunov.

 

Delovna večerja prvega dne zasedanja je bila namenjena izmenjavi mnenj o spremenjenem varnostnem okolju in dolgoročni prilagoditvi zavezništva. V okviru razprave so ministri potrdili nove Politične smernice 2015, katerih primarni cilj je zagotovitev ustreznega nabora vojaških zmogljivosti in sil za doseganje strateških ciljev zavezništva. Dokument podaja usmeritve za razvoj zmogljivosti za izvajanje vseh treh temeljnih nalog, s ponovnim poudarkom na odvračanju in kolektivni obrambi ter ohranjanju sposobnosti za učinkovito spoprijemanje s celotnim spektrom trenutnih in prihodnjih izzivov.

 

V luči priprav na vrh Nata v Varšavi in obravnave vprašanja dolgoročnega prilagajanja zavezništva je razprava pokazala, da napredek, ki je dosežen, kaže, da je Nato danes še bolj pripravljen in sposoben odzivanja na današnje ter prihodnje grožnje in izzive.

 

Obrambnim ministrom se je na delovni večerji pridružila visoka predstavnica EU Federica Mogherini, s katero so razpravljali o priložnosti za krepitev sodelovanja med organizacijama, predvsem na področju odzivanja na hibridne grožnje.

 

Ob robu prvega dne zasedanja je potekalo tudi slovesno podpisovanje pisma o nameri glede sodelovanja pri zagotovitvi helikopterjev za specialne sile, ki ga je v imenu Republike Slovenije podpisala ministrica Andreja Katič. Pismo o nameri glede večnacionalnega sodelovanja na področju letalstva specialnih sil so oblikovale Slovenija, Hrvaška, Madžarska in Bolgarija. Vse štiri države so pred dvema letoma sprejele enak cilj zmogljivosti, da bo vsaka do leta 2025 vzpostavila zmogljivost dveh helikopterjev za izvajanje operacij specialnih sil. Zaradi zahtevne samostojne realizacije tega cilja so se omenjene države odločile za proučevanje priložnosti morebitnega večnacionalnega sodelovanja, če bi to ponujalo operativno učinkovitejše in cenejše rešitve. Podpis pisma o nameri ne prejudicira morebitnih prihodnjih nabav ali drugih oblik sodelovanja.


Drugi dan junijskega zasedanja so ministri začeli v formatu Komisije Nato – Ukrajina. Prvič so se srečali z novim ukrajinskim obrambnim ministrom Stepanom Poltorakom in z njim razpravljali o ukrajinskih prioritetah glede napredka na področju reform varnostnega in obrambnega sektorja ter ustreznih strateških dokumentov.

 

Sklepni del zasedanja je potekal skupaj s partnerskimi državami v operaciji Odločna podpora v Afganistanu. Glavni poudarek razprave je bil na prihodnosti operacije v luči dogodkov na terenu in na odločitvi o ustanovitvi civilne misije v Afganistanu po operaciji Odločna podpora z vršilcem dolžnosti afganistanskega obrambnega ministra Masoomom Stanekzaiem, posebnim odposlancem generalnega sekretarja OZN Nicholasom Haysom in visoko predstavnico EU Federico Mogherini. Na misiji Odločna podpora Republika Slovenija sodeluje s sedmimi pripadniki Slovenske vojske, in sicer s težiščem delovanja v regionalnem poveljstvu v Heratu, pod italijanskim poveljstvom.

 

Zvočni posnetek (MP3):

Foto: www.nato.int (slike 1, 2, 3, 6, 8) in Aleš Sila, MORS