Skoči na vsebino

O KONFERENCI

> PROGRAM KONFERENCE (PDF 08.11.2011) 

 

> Navodila za pisanje prispevkov (PDF)


 

 

Družba namreč postaja z razvojem informacijske in drugih tehnologij vedno bolj zapletena in ranljiva. Živimo v družbi vedno večjega tveganja, saj imajo pozitivne razsežnosti razvoja tudi mnoge izjemno negativne posledice, ki se v ekstremni obliki lahko izrazijo s stopnjevanjem ogrožanja posameznikove, nacionalne ali mednarodne varnosti. Nesluten razvoj tehnologije je vsekakor prinesel napredek na vseh segmentih delovanja družbe. Na drugi strani pa je ta odvisnost družbe od delovanja tehnoloških sistemov le to postavila v položaj zelo velike odvisnosti, kjer lahko že majhne motnje v delovanju teh sistemov predstavljajo za delovanje družbe pomembne posledice. Odvisnost družbe od delovanja te infrastrukture pa ima ravno zaradi tega očitne neposredne in posredne učinke na njeno ogrožanje in predstavlja ravno zaradi tega zelo privlačen cilj delovanja mednarodnih teroristov. Teroristična dejanja, ki so imela v preteklosti lokalne značilnosti, s svojimi novimi pojavnimi oblikami, ravno zaradi te soodvisnosti dobijo globalne razsežnosti.  Kompleksnost mednarodnih odnosov in delovanje mednarodnega sistema, sili nacionalnovarnostne sisteme v interakcijo z mednarodnim okoljem. Moderni terorizem je dejansko postavil mednarodno skupnost pred ugotovitev, da je le ta globalni fenomen, ki zahteva globalen odziv na različnih nivojih in sicer od mednarodnega preko nacionalnega vse do lokalnega nivoja v vsaki manjši družbeni skupnosti. Terorizem pri svojem delovanju ni omejen z državnimi mejami, zato se lahko mednarodna skupnost temu pojavu učinkovito zoperstavi samo z izboljšanjem ukrepov na področju sodelovanja, organizacije, solidarnosti med državami, iniciativami, ki vsebujejo kombinacijo raznovrstnih strategij ter mehanizmov in nenazadnje povečanja izmenjave informacij pomembnih za zoperstavljanje temu svetovnemu problemu.
Seveda se je potrebno zavedati, da mednarodni terorizem ni edina grožnja kritični infrastrukturi saj jo neposredno ogrožajo še naravne nesreče, nesreče povzročene zaradi človeških napak in druga deviantna dejanja namerno povzročena s strani zunanjih ali notranjih subjektov v procesu delovanja kritične infrastrukture. V tem kontekstu govorimo o zelo pomembnih dilemah pred katerimi se danes nahajajo posamezne države pri varovanju in sploh opredeljevanju kritične infrastrukture, ki je nujna za delovanje celotne družbe. Rešitve so obremenjene z različnimi dejavniki, ki vplivajo na njihovo sprejemanje in izvajanje in jih najlažje umestimo v dileme povezane z razmerji javnega in zasebnega in na drugi strani določanja pomembnosti posameznega področja. Vsekakor je v interesu držav in tudi mednarodne skupnosti, da opredelijo tisto nujno potrebno infrastrukturo, ki bi zaradi svojega nedelovanja predstavljala tako kritične posledice za delovanje te družbe, da bi bilo njeno delovanje ali obstoj zelo moten ali celo onemogočen. Na eni strani država s interesi različnih svojih subjektov, teži k opredelitvi posameznih faktorjev kritičnosti in s tem tudi procesov ali dejavnikov, ki spadajo v okvir te kritičnosti, k čim širšem pristopu, brez, da bi se včasih zavedala finančnih posledic. Na drugi strani imamo zasebni sektor s svojimi ekonomskimi interesi, ki je v večini primerov upravljalec ali v nekaterih primerih, tudi lastnik posameznih segmentov kritične infrastrukture, da problem varovanja teh zmogljivosti gleda izključno čez ekonomski pogled in brez finančnega sodelovanja države ni pripravljen vlagati večjih finančnih sredstev v zagotavljanje ustreznega varovanja omenjene infrastrukture. Ta problem je še bolj kompleksen na mednarodni ravni, kjer so poleg omenjenih razmerij vpleteni še nacionalni in politični interesi posameznih držav. Vse pa je zelo močno povezano s potrebnimi finančnimi sredstvi, ki jih tako zahtevni procesi potrebujejo za njihovo ustrezno ureditev.

Regionalno sodelovanje katerega predstavlja četrta mednarodna regionalna konferenca z naslovom »Izzivi zoperstavljanja terorizmu v regiji jugovzhodne Evrope« in vsebinskim naslovom »Zaščita kritične infrastrukture - danes in jutri« v proces zoperstavljanja terorizmu prinaša dodatne kvalitete, ki se odražajo v naslednjih vidikih:

-    pridobivanja novih znanj in izkušenj z obravnavanega področja;
-    medsebojne izmenjave mnenj in prenos dobrih praks;
-    spoznavanja ustreznih strokovnjakov iz akademskega in operativnega nivoja med katerimi se širi mreža kontaktov, ki so nujni za uspešno mednarodno regionalno sodelovanje na področju zoperstavljanja terorizmu in obvladovanja tveganj povezanih s kritično infrastrukturo;

Vsebinski poudarek na konferenci bo posvečen predvsem nacionalnim in mednarodnim mehanizmom koordinacije in medorganizacijskega sodelovanja v procesih varovanja kritične infrastrukture.

ČASTNI ODBOR KONFERENCE SESTAVLJAJO:

-    dr. Ljubica JELUŠIČ – ministrica za obrambo

-    g. Joseph A. Mussomeli – Veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji
-    brigadir mag. Bojan POGRAJC – poveljnik Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje
-    dr. Damir ČRNČEC –  direktor Obveščevalno-varnostne službe MORS
-    g. Roland ŽEL – generalni direktor Direktorata za obrambne zadeve
-    kapitan Paul SHEMELLA (upokojen) – Center za civilno-vojaške odnose Monterey (CCMR)
-    mag. Miran VRŠEC – direktor Inštituta za korporativne varnostne študije

ORGANIZACIJSKI ODBOR KONFERENCE SESTAVLJAJO:

-    VVU XIV dr. Denis ČALETA
-     ga. Irena Čufar – ODC ZDA
-    podpolkovnik Janez DOLINAR
-    major Gregor GARB
-    ga. Carmen KOS
-    por. Branko Hartman

-    g. Janez Ilnikar - OVS

-    ga. Alenka Čarni - DOZ