Skoči na vsebino

NAMEN

Družba namreč postaja z razvojem informacijske in drugih tehnologij vedno bolj zapletena in ranljiva. Živimo v družbi vedno večjega tveganja, saj imajo pozitivne razsežnosti razvoja tudi mnoge izjemno negativne posledice, ki se v ekstremni obliki lahko izrazijo s stopnjevanjem ogrožanja posameznikove, nacionalne ali mednarodne varnosti. Nesluten razvoj informacijske tehnologije je vsekakor prinesel napredek na vseh segmentih delovanja družbe. Na drugi strani pa je ta odvisnost družbe od delovanja informacijskih sistemov le to postavila v položaj zelo velike odvisnosti, kjer lahko že majhne motnje v delovanju teh sistemov predstavljajo za delovanje družbe pomembne posledice. V tem okviru imajo pomembno mesto kibernetska tveganja, ki so v zadnjem obdobju postala izredno pereč problem zagotavljanja nacionalne in mednarodne varnosti. Ta fenomen ni omejen samo na grožnje mednarodnega terorizma, temveč so tukaj prepletene grožnje organiziranega kriminala in ostalih s tem povezanih groženj. Odvisnost družbe od delovanja informacijske infrastrukture pa ima ravno zaradi tega očitne neposredne in posredne učinke na njeno ogrožanje in predstavlja ravno zaradi tega zelo privlačen cilj delovanja mednarodnih teroristov. Teroristična dejanja, ki so imela v preteklosti lokalne značilnosti, s svojimi novimi pojavnimi oblikami, ravno zaradi te soodvisnosti dobijo globalne razsežnosti.  Kompleksnost mednarodnih odnosov in delovanje mednarodnega sistema, sili nacionalnovarnostne sisteme v interakcijo z mednarodnim okoljem. Moderni terorizem je dejansko postavil mednarodno skupnost pred ugotovitev, da je le ta globalni fenomen, ki zahteva globalen odziv na različnih nivojih in sicer od mednarodnega preko nacionalnega vse do lokalnega nivoja v vsaki manjši družbeni skupnosti. Terorizem pri svojem delovanju ni omejen z državnimi mejami, zato se lahko mednarodna skupnost temu pojavu učinkovito zoperstavi samo z izboljšanjem ukrepov na področju sodelovanja, organizacije, solidarnosti med državami, iniciativami, ki vsebujejo kombinacijo raznovrstnih strategij ter mehanizmov in nenazadnje povečanja izmenjave informacij pomembnih za zoperstavljanje temu svetovnemu problemu.


Učinkovita izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov ostaja še vedno ena od ključnih zahtev, ki ima neposreden učinek na uspešnost procesa zoperstavljanja terorizmu. V tem procesu pa kljub velikom korakom, ki jih je mednarodna skupnost naredila v zadnjem obdobju, še vedno ostaja nekaj prostora za izboljšavo in dvigovanje kvalitete ter hitrosti prenosa obveščevalnih podatkov. Tudi znotraj nacionalno-varnostnih sistemov zaradi različnih dejavnikov izmenjava obveščevalnih podatkov ni v celoti dosegla željeno učinkovitost. Če ta proces izmenjave obveščevalnih podatkov postavimo še v okvir odvisnosti prenosa pogojeno z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na eni strani in omejitvami ustavno in zakonsko opredeljenih določil pri poseganju v posameznikovo zasebnost na drugi strani, lahko hitro ugotovimo, da je na tem področju odprtih še veliko nerešenih dilem, katerih odprava je nujna za učinkovitejše zbiranje, izmenjavo in uporabo obveščevalnih podatkov. Upravljanje obveščevalnih informacij in koordinacija ukrepov, ki jih izvajajo organi nacionalne varnosti na nacionalni in mednarodni ravni, predstavlja ustrezen organizacijski izziv in pred strateški management postavlja zahteve po uveljavljanju novih znanj in spoznanje ter implementaciji dobrih praks, katerim smo priča v posameznih primerjalnih okoljih.


Mednarodno sodelovanje katerega predstavlja tradicionalna šesta mednarodna regionalna konferenca z naslovom »Izzivi zoperstavljanja terorizmu v regiji jugovzhodne Evrope« in vsebinskim naslovom »Intelligence and Combating Terrorism- Regional Perspectives« v proces zoperstavljanja terorizmu prinaša dodatne kvalitete, ki se odražajo v naslednjih vidikih:

-    pridobivanja novih znanj in izkušenj z obravnavanega področja;
-    medsebojne izmenjave mnenj in prenos dobrih praks;
-    spoznavanja ustreznih strokovnjakov iz akademskega in operativnega nivoja med katerimi se širi mreža kontaktov, ki so na področju zbiranja, obdelave, uporabe in izmenjave obveščevalnih podatkov  ter informacij nujni za uspešno mednarodno regionalno sodelovanje na področju zoperstavljanja terorizmu.

Vsebinski poudarek na konferenci bo posvečen predvsem nacionalnim in mednarodnim mehanizmom koordinacije in izmenjave obveščevalnih podatkov v procesu zoperstavljanja terorizmu.