Skoči na vsebino

NAMEN

Tokratno temo mednarodne konference posvečamo izredno pereči problematiki povezani z valom nelegalnih migracij in drugimi s tem povezanimi varnostnimi tveganji s katerimi se soočajo države v Evropi. Nedavni teroristični napadi v Parizu so pokazali, da terorizem še vedno predstavlja izredno izpostavljeno grožnjo evropski in mednarodni varnosti. Naslov mednarodne konference je posvečen “Violent Extremism and Radicalization processes as driving factors to terrorism threats on Western Balkans and Security Implications to Europe”.

 

Terorizem, ekstremizem, radikalizem, organizirani kriminal, nedovoljena trgovina z orožjem, nezakonito priseljevanje in zaščita kritične infrastrukture so samo vrh ledene gore tveganj s katerimi se na dnevni ravni srečujejo države v Evropi. Še posebej so v tem kontekstu izpostavljene države, ki se nahajajo na t.i. Balkanski tihotapski poti, kakor tudi ciljne države kamor je usmerjen največji migracijski val.  

 

Naloga vsake demokratične države je, da s svojim nacionalno-varnostnim sistemom na svojem ozemlju izvede vse potrebne ukrepe za varno in normalno delovanje družbene skupnosti. Vsi se zavedamo, da to nikakor ni lahka naloga. Živimo namreč v kompleksnem okolju, kjer je dinamika sprememb in s tem povezanih varnostnih tveganj vse večja. Odprtost demokratične družbe skozi vzvode prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala, nalogo celovitega obvladovanja tveganj postavlja še v zahtevnejši položaj. Ko pa te dejavnike postavimo še v kontekst razvoja moderne tehnologije, vidimo, da je zagotavljanje varnosti pred zgoraj navedenimi grožnjami izredno težko. 

Ravno usklajenost delovanja organov in služb na nacionalni in mednarodni ravni zadolženih za preprečevanje terorističnih groženj je tista osnovna zahteva, ki lahko bistveno pripomore k učinkovitejšemu odzivanju in zmanjševanju škodljivih posledic. Seveda nas je gospodarska in finančna kriza postavila v položaj, ki je v večini držav pomenil zmanjševanje resursov za delovanje nacionalno-varnostnega sistema ter s tem tudi manj učinkovito delovanje segmentov tega sistema. Na drugi strani pa je vsaka kriza lahko tudi priložnost, da bolj racionalno pogledamo na delovanje sistema kot celote in kritično opredelimo vlogo vsakega posameznega segmenta na nacionalni in mednarodni regionalni ravni.

 

V mednarodni skupnosti že dolgo velja dejstvo, da je učinkovit sistem mednarodnega odzivanja na grožnje mednarodni varnosti uspešen samo toliko, kot so uspešne posamezne države, tudi tiste slabše pripravljene. S tega stališča je lahko zgoraj omenjena kriza prednost, v smislu, da smo se prisiljeni bolj racionalno odzivati na strukturiranje nacionalnovarnostnega sistema in s tem odpravljati prepreke sodelovanja med posameznimi resorji, ki so se nam še včeraj zdele nepremostljive. 

 

Poseben napor bo potrebno posvetiti tudi družbeni integraciji migrantov, ki prihajajo v Evropo. Dosedanje izkušnje marginalizacije in odrinjenosti mladih ljudi v evropskih državah, se odraža v izraženem številu posameznikov, ki so se radikalizirali in skozi svoje ekstremistične poglede predstavljajo tudi največjo grožnjo Evropi. Posebej je pomembno ustrezno razumeti in predvsem zajeziti povratek oseb, ki so iz Evrope odšli na krizna žarišča Sirije. Nedavni primeri terorističnih napadov kaže, da ISIS zelo aktivno izvaja infiltracijo teh oseb nazaj v Evropo, predvsem z osnovnim ciljem storitve terorističnih dejanj v sami Evropi.

 

Mednarodno sodelovanje, katerega predstavlja že sedma tradicionalna mednarodna konferenca, ki jo v sodelovanju Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Veleposlaništva ZDA in Joint Special Operations University iz Tampe organiziramo v Sloveniji, ima tokratni vsebinski naslov »Violent Extremism and Radicalization processes as driving factors to terrorism threats on Western Balkans and Security Implications to Europe«.  Navedeni dogodek v proces obvladovanja kompleksnih varnostnih tveganj prinaša dodatne kvalitete, ki se odražajo v naslednjih vidikih:

 

-pridobivanja novih znanj in izkušenj na področju zagotavljanja mednarodne varnosti;

-medsebojne izmenjave mnenj in prenos dobrih praks;

- spoznavanja ustreznih strokovnjakov iz akademskega in operativnega nivoja med katerimi se širi mreža kontaktov, ki so nujni za uspešno mednarodno regionalno sodelovanje na področju zoperstavljanja terorizmu, množičnih migracij in s tem povezanih problemih radikalizacije in ekstremizma;

-pomoči varnostnim strukturam evropskih držav pri razvoju in nadgrajevanju nacionalnih mehanizmov na področju zagotavljanja nacionalne varnosti in koordinacije z mednarodnimi partnerji.

 

Vsebinski poudarek na konferenci bo posvečen predvsem nacionalnim in mednarodnim mehanizmom koordinacije in izmenjave obveščevalnih podatkov ter dobrih praks v razmerju do preprečevanja ekstremizma, radikalizacije in tihotapljenja nelegalnega orožja. Vsi ti procesi bodo obravnavani v okviru  obvladovanja množičnih migracij s katerimi je trenutno obremenjena Evropa.

 

ČASTNI ODBOR KONFERENCE SESTAVLJAJO: 

 

-    Andreja KATIČ, ministrica za obrambo (predsednica častnega odbora), 
-    Brent Robert HARTLEY, veleposlanik ZDA,
-    generalmajor Alan GEDER, načelnik GŠSV,
-    brigadir mag. Vilibald POLŠAK, poveljnik Centra vojaških šol,
-    Corinna A. ROBINSON, PhD, Course Director, Joint Special Operations University.

 

ORGANIZACIJSKI ODBOR KONFERENCE SESTAVLJAJO:

 

-    VVU XIV. razreda izr. prof. dr. Denis ČALETA,
-    Lt Col. Steve PENA, Chief of the Office of Defense Cooperation,
-    Irena ČUFAR, ODC ZDA,
-    por. Branko HARTMAN – EPOD GŠSV
-    VVU IX. r. Katja VLAJ GOLEŽ – SkPV
-    CO mag. Zvonko KRUNIĆ - KIZC
-    CO Jelka KROŠELJ – KIZC
-    CO Mitja KOTNIK – KIZC
-    CO Carmen KOS – Kabinet GŠSV
-    des. Damijan OBREZA – EPOD GŠSV
-    voj. Tina NEMET – EPOD GŠSV