Skoči na vsebino

NOVICA

Državni zbor sprejel Zakon o kritični infrastrukturi

Državni zbor Republike Slovenije je danes, 12. decembra, brez glasu proti potrdil predlog Zakona o kritični infrastrukturi, ki ga je Vlada v proceduro poslala v prvi polovici oktobra. Cilj zakona je sistemska ureditev zagotavljanja neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture.


V Republiki Sloveniji področje zaščite kritične infrastrukture ni bilo celovito in sistemsko urejeno z normativnim pravnim aktom, čeprav se tudi v naši državi s tem načrtovalnim področjem soočamo že dobro desetletje. Temeljni namen zakona je zato postaviti sistemske in normativne temelje področja nacionalne kritične infrastrukture državnega pomena, od njenega ugotavljanja in določanja do njene zaščite.


S sprejetjem tega zakona so bili doseženi predvsem naslednji cilji:

s celovitim predpisom je urejeno (tudi) področje kritične infrastrukture državnega pomena, torej t. i. nacionalne kritične infrastrukture;

od vseh organov in organizacij, ki so odgovorni za sektorje, ki so za slovensko družbo posebej pomembni, oziroma delujejo v njih, se zahteva, da pri svojem delu upoštevajo tudi zahteve glede zagotavljanja neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture, torej vidik zaščite kritične infrastrukture; 

vsem organom in organizacijam na področju kritične infrastrukture je naloženo spoštovanje istih splošnih izhodišč in usmeritev (npr. načel);

med organi in organizacijami na področju kritične infrastrukture so vzpostavljena primerna razmerja, predvsem z vidika delitve njihovih pristojnosti, odgovornosti in nalog pri zaščiti kritične infrastrukture; 

posameznim sektorjem kritične infrastrukture je naložena dopolnitev normativne urejenosti ali sploh normativna ureditev, če ta še ne obstaja, z vidika zaščite kritične infrastrukture;


Pričakujemo lahko, da bo postopno udejanjanje tega zakona prispevalo k zvišanju ravni odpornosti slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje in tveganja. 


V zakonu so za sektorje kritične infrastrukture določeni preskrba z vodo, preskrba s hrano, preskrba z energijo, zdravstvena oskrba, finančni sektor, promet, varstvo okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih sistemov in omrežij. Nosilci sektorjev kritične infrastrukture so ministrstva, ki so odgovorna za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.

V zakonu je določen postopek ugotavljanja in določanja kritične infrastrukture, in sicer na podlagi sektorskih in medsektorskih kriterijev za ugotavljanje kritične infrastrukture ter mejnih vrednosti le-teh. Kritično infrastrukturo in njene upravljavce določi vlada.


Upravljavci kritične infrastrukture so ne glede na njeno lastništvo prvi in neposredno pristojni ter odgovorni, pa tudi poslovno zainteresirani za zagotavljanje neprekinjenega delovanja infrastrukture. 


Z zakonom je predvideno, da upravljavci kritične infrastrukture, ob sodelovanju nosilca posameznega sektorja kritične infrastrukture, izdelajo dokumente načrtovanja zaščite kritične infrastrukture, ki obsegajo oceno tveganj za delovanje kritične infrastrukture in ukrepe za njeno zaščito. 


Oceno tveganja upravljavci kritične infrastrukture izdelajo na podlagi navodila za ocenjevanje tveganj za delovanje kritične infrastrukture, ki ga sprejme Ministrstvo za obrambo kot organ, pristojen za usmerjanje na področju kritične infrastrukture, in strokovnih usmeritev, ki jih za posamezne sektorje kritične infrastrukture izdelajo nosilci le-teh.


Pri izdelavi dokumentov načrtovanja zaščite kritične infrastrukture se lahko upoštevajo dokumenti, ukrepi, postopki in rešitve, ki so jih upravljavci kritične infrastrukture izdelali oziroma sprejeli na podlagi že veljavnih sektorskih in drugih predpisov ter svojih poslovnih odločitev. 


Ukrepi za zaščito kritične infrastrukture so stalni in dodatni. Dodatni se izvajajo ob izrednem dogodku, krizi ali povečani ogroženosti kritične infrastrukture, če stalni, tudi če so stopnjevani, ne zadostujejo. Dodatni ukrepi za zaščito kritične infrastrukture, ki jih nosilci sektorjev kritične infrastrukture ali sprejmejo sami ali predlagajo v sprejetje vladi, zakonsko niso obvezni, saj jih nosilci lahko sprejmejo ali predlagajo le, če to ocenijo za potrebno. Pomembno določilo zakona je, da če morajo tovrstne dodatne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture izvesti upravljavci kritične infrastrukture, lahko vlada odloči, da se sredstva za izvedbo teh ukrepov zagotovijo iz državnega proračuna.


Poleg konkretnih nalog na področju kritične infrastrukture, tako vlade kot nosilcev sektorjev kritične infrastrukture, upravljavcev kritične infrastrukture, Ministrstva za obrambo kot organa za usmerjanje ter Nacionalnega centra za krizno upravljanje, zakon določa tudi obveznosti v zvezi z obveščanjem, poročanjem in zagotavljanjem podpore odločanju v povezavi z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture.