Skoči na vsebino

NOVICA

Za pravice, ki jih uživamo danes, se je bilo potrebno boriti

V soboto, 9. junija je v Zapotoku pod Kureščkom potekala tradicionalna prireditev Zapotok 2018 v spomin na upor, narodnoosvobodilni boj in vse brigade ustanovljene v vaseh pod Mokrcem in v okoliških gozdovih. Borci in borke partizanskega narodnoosvobodilnega boja so se na tem področju za obrambo domovine povezali v Mokrško četo, Krimski bataljon, Tomšičev bataljon, Šercerjevo brigado in 10. ljubljansko udarno brigado, ki je bila ustanovljena septembra 1943, kmalu po okupaciji Italije. Kot slavnostna govornica je na slovesnosti spregovorila ministrica za obrambo Andreja Katič, zbrane pa sta pozdravila tudi župan MO Ljubljana Zoran Jankovič, župan Občine IG Janez Cimperman ter v imenu organizatorjev slovesnosti  predsednik društva Zapotok Zlato Usenik. Slovesnosti se je udeležil tudi dr. Marko Vrhunec, ki je bil med pomembnimi odločevalci in politični komisar ljubljanske brigade. Z zbranimi je delil nekaj svojih spominov na njeno ustanovitev in boje.

 

Slovensko narodnoosvobodilno gibanje je v Ljubljani ob kapitulaciji Italije izkoristilo prelomni trenutek za pobeg iz okupiranega mesta. Trije dnevi odprtih prehodov v žici so omogočili prehajanje aktivistov iz Ljubljane na Ižansko. Nemška vojska je sicer nato zasedla prehode, a bodoči partizani so vseeno uspeli preiti žico. V teh krajih se je tako oblikovala partizanska brigada, ki se je prekalila v nemški ofenzivi jeseni 1943, delovala v Gorskem Kotarju, branila Belo - in Suho krajino ter končno 9. maja leta 1945 med prvimi  vkorakala v osvobojeno Ljubljano.

 

Ministrica za obrambo je ob dogodkih pred  75 leti izrazila prepričanje, da se lahko tudi vsi, ki vojne grozote nismo doživeli na lastni koži, iz izkušnje Ljubljanske brigade marsičesa naučimo. Predvsem tega, da je treba izkoristiti trenutek, ki se ponuja ter, da sta za uresničenje želja potrebni akcija in pogum.

 

Glede na nedavne volitve je tako  spomnila tudi na možnost, da izrazimo svojo voljo o tem, komu želimo dati priložnost, da vodi našo državo, a tega trenutka in pravice  marsikdo ni izkoristil. Prav tako je spomnila na vsa prizadevanja žensk za volilno pravic, ki so jo slovenske ženske pridobile tudi po zaslugi narodnoosvobodilnega gibanja. Izpostavila je trd boj za človekove  pravic in enake možnosti vseh družbenih skupin. Vse pridobljene pravice po prepričanju ministrice niso samoumevne in priborjene za večno, zato ne smemo biti do tega brezbrižni.« Kar hitro se jih lahko začne upoštevati v veliko manjši meri. Ta trend je – žal – mogoče prepoznati tudi v Evropi. V Evropi, ki je zrasla na pogorišču vojn…. Govorim o demokraciji, o spoštovanju človekovih pravic in o vladavini prava,« je dejala ministrica.


 In prav ohranitev in nadgradnja pravic, medsebojna strpnost in ničelna toleranca do sovražnega govora so zahtevni izzivi današnjega časa s katerimi se lahko soočimo le kot skupnost. Ob tej priložnosti je ministrica  izpostaviti tudi hrabrost domačinov pod Mokrcem, Krimom in Kureščkom, ki so se predani naprednemu gibanju aktivno vključevali v partizanski boj in utrpeli tudi veliko gorja.


»To … in dejstvo, da je bilo tu na Golem septembra 1943 vse pripravljeno na prihod novih partizank in partizanov iz Ljubljane, ki so jih pričakovali borci 2. bataljona Šercerjeve brigade, nam govorita o tem, da je vedno pomembno, da za domovino vsi držimo skupaj,« je povzela ministrica in dodala, da upor proti nacizmu in fašizmu ni bila lahka, a je bila edina prava odločitev. »In ne moremo si zatiskati oči pred tem, da je bilo sodelovanje z okupatorjem – skrajno nizkotno in vsega obsojanja vredno dejanje…Dejstvo je, da brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve.«


Glede prihodnosti in sanj mlade generacije je ministrica izpostavila predvsem inovativno, socialno pravično ter državo, varno v vseh pomenih in v vseh obdobjih življenja. Poudarila je pomen skupnih vrednot, kot so solidarnost, pravičnost in poštenje.


Ob koncu je izpostavila več pomembnih obletnic, spominu na katere je prav tako posvečena današnja slovesnost. Pred 70. leti - 4. julija 1948 je bila ustanovljena Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije – danes Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Ustanovljena je bila z namenom, da bi povezovala in spodbujala sodelovanje pri obnovi in razvoju domovine, kar je po prepričanju ministrice  naredila z odliko. Velika prelomnica je bila tudi ustanovitev Teritorialne obrambe Slovenije pred petdesetimi leti.  


»Trdno verjamem, da je pomembno, da spomine na ključna dogajanja v naši preteklosti negujemo in krepimo. Še posebej ali pa zlasti - zaradi naših mladih. Da se bodo zavedali, kje so naše korenine. Da ni nič samoumevno. Naša svoboda, naša suverenost, pravice posameznika in posameznice – vse to je priborjeno.


Tudi zato je treba ohranjati spomin na junaška dejanja naših prednikov in se iz njih učiti! Treba pa se je zavedati, zakaj je do vojn prišlo. In kakšne grozote vojne prinašajo… Naj se nikoli več ne ponovijo!« je nagovor zbranim sklenila ministrica za obrambo Andreja Katič.
 

Zvočni posnetek (MP3):

Foto: Aleksandra Pelko Jamnik, MORS