Skoči na vsebino

NOVICA

V Luxembourgu so se na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) sestali obrambni ministri Evropske unije

V Luxembourgu je danes, 25. junija, potekalo zasedanje Sveta za zunanje zadeve (FAC) v formatu obrambnih in zunanjih ministrov EU, udeležila pa se ga je tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Na skupnem zasedanju z ministri za zunanje zadeve so ministri pregledali napredek izvajanja globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe, tudi glede na priprave na zasedanje Evropskega sveta 28. in 29. junija.

 

Razprava ministrov je bila usmerjena v prihodnji razvoj evropske varnosti in obrambe ter bolj integriran pristop EU pri skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP). Glavni poudarki so bili namenjeni razvoju stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), projektu vojaške mobilnosti, Evropskemu obrambnemu skladu (European Defence Fund – EDF), Usklajenemu letnemu pregledu obrambe (Coordinated Annual Review on Defence – CARD).

 

Ministri so sprejeli zaključke Sveta EU o varnosti in obrambi v kontekstu globalne strategije EU ter sklep Sveta EU glede splošnih pravil upravljanja projektov PESCO. Sprejeti sklepi ohranjajo potreben politični moment PESCO in dajejo dobro podlago za nadaljnje strateške usmeritve voditeljem v Evropskem svetu. Po oceni obrambne ministrice Andreje Katič pravila upravljanja projektov PESCO končno zagotavljajo nujen institucionalni okvir. »Zdaj se lahko posvetimo nadaljnjim političnim vprašanjem, kot je vloga tretjih držav. Sprejeta pravila po našem mnenju ohranjajo zadostno stopnjo fleksibilnosti, kar zagovarjamo že od začetka procesa,« je še ocenila ministrica.

Slovenija podpira sedanji predlog prednostnih področij Načrta razvoja zmogljivosti, je v svoji razpravi povedala ministrica Andreja Katič, saj je v veliki meri skladen z načrtovanimi zmogljivostmi Slovenije, hkrati pa omogoča veliko razvojnih možnosti za slovensko obrambno industrijo ter razvojnoraziskovalne inštitute. Glede Evropskega obrambnega sklada je dodala, da si prizadevamo, da bi sklad omogočal financiranje projektov PESCO ter da bo naklonjen manjšim in srednjim podjetjem ter tako tudi manjšim državam, kot je Slovenija.

 

Ministrom je bil predstavljen tudi predlog tako imenovanega Evropskega mirovnega sklada (European Peace Facility – EPF), ki bo predstavljal nov zunajproračunski instrument EU za učinkovitejše financiranje skupnih stroškov vojaških operacij in podporo mirovnim operacijam partnerjev ter reformam varnostnih sil tretjih držav. Slovenija podpira potrebo po bolj ambicioznem pristopu do Evropskega mirovnega sklada, zato je treba odpraviti težave s financiranjem, predvsem omejitve sedanjih instrumentov. Predlog o EPF predstavlja dobro smer, pri tem pa želimo, da države članice ohranijo vodilno vlogo pri odločanju. Pomembno je, da EPF upošteva širši politični in finančni kontekst, vključno z ambicijami EU, večletnim finančnim okvirom ter sedanjimi finančnimi obveznostmi držav članic.

 

Druga tema skupnega zasedanja obrambnih in zunanjih ministrov je bila namenjena pregledu napredka sodelovanja med EU ter Natom. Ministri so se seznanili s tretjim poročilom o izvajanju predlogov sodelovanja EU in Nata ter glede tega sprejeli tudi sklep Sveta EU. Slovenija pozdravlja okrepljeno sodelovanje med Natom in EU. Naš skupni cilj mora biti močno strateško partnerstvo, ki temelji na transparentnosti, medsebojnem zaupanju in skupnih koristi.

 

Nepredvidljivo varnostno okolje zahteva tesnejše sodelovanje med EU in Natom, pri čemer je bistveno poglabljanje sinergij med organizacijama. V kontekstu zagotavljanja varnosti za Evropo je vojaška mobilnost trenutno eden izmed najpomembnejših projektov. Pomemben dokaz v prid izboljšanja vojaške mobilnosti se lahko pokaže tudi pri reševanju ob naravnih nesrečah, ko lahko hitra premestitev vojaških sil na prizadeta območja rešuje življenja.

 

Povezanost Sredozemlja s Srednjo Evropo je po mnenju Slovenije izrednega pomena za vojaške premestitve, še zlasti v povezavi z mednarodnimi operacijami in misijami v Sredozemlju ter Afriki. Koristno bi bilo tudi, da bi z iniciativami vojaške mobilnosti seznanili države Zahodnega Balkana, saj bi vključitev teh držav dala dodatno evro-atlantsko dimenzijo regiji, tudi glede na nedavno sprejeto Strategijo za Zahodni Balkan.

 

Sodelovanje med EU in Natom bo pred julijskim vrhom obravnavano tudi na Evropskem svetu 28. in 29. junija.

 

Foto: Aleš Sila, MORS