Skoči na vsebino

NOVICA

Na Dunaju so se na neformalnem zasedanju sestali ministri za obrambo v okviru avstrijskega predsedovanju Svetu EU

Na Dunaju se je danes, 30. avgusta, končalo neformalno zasedanje ministrov za obrambo EU, udeležila pa se ga je tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Ministri so govorili o Zahodnem Balkanu ter nadaljnjem razvoju skupne evropske varnosti in obrambe. Razpravljali so predvsem o implementaciji PESCO, vzpostavljanju Evropskega mirovnega sklada ter o zmogljivostih za načrtovanje in vodenje vojaških neizvršilnih misij SVOP. V ospredju razprave je bilo tudi nadaljevanje operacije Eunaufor Med SOPHIA (operacija Sophia) po decembru letos, ko se zaključi mandat te pomorske operacije EU v Sredozemlju.

 

Obrambni ministri EU so v okviru neformalnega zasedanja na včerajšnji delovni večerji v razpravi o Zahodnem Balkanu govorili predvsem o vlogi EU ter nadaljnjem razvoju skupne varnostne in obrambne politike. Na zasedanju sta sodelovala tudi predstavnika Nata in OZN, ki sta ministre seznanila z aktivnostmi obeh organizacij na Zahodnem Balkanu. Ministri so pozitivno ocenili napredek držav regije pri njihovem vključevanju v evro-atlantske integracije, poudarili pa so, da je po povabilu Makedoniji na vrhu Nata, da začne pristopne pogovore, pomembno državam regije omogočiti kredibilen napredek tudi pri približevanju EU. Srbija in Črna gora sta junija letos odprli dodatna poglavja v pogajanjih za članstvo v EU. Za regijo je, so se strinjali ministri, velikega pomena dogovor med Makedonijo in Grčijo glede imena države. Za Makedonijo in Albanijo so bili junija sprejeti sklepi, ki odpirajo možnost začetka pogajanj junija prihodnje leto, ob pogoju, da nadaljujeta napredek pri izvajanju reform in na glavnih področjih pokažeta rezultate. Bosna in Hercegovina ter Kosovo sta potencialna kandidata. Ministri so izrazili pričakovanja, da bodo države dosegle opazen napredek pri vladavini prava, krepitvi gospodarstev in reševanju dvostranskih sporov ter da bo v državah širok konsenz glede pristopa k EU.

 

Ministri so govorili o implementaciji najpomembnejših elementov, zapisanih v sofijski deklaraciji, ki je bila sprejeta 17. maja letos, in sicer na podlagi Strategije EU za Zahodni Balkan. Deklaracija, ki vključuje tudi agendo s prednostnimi cilji, je bila oblikovana z željo povečanja povezljivosti tako znotraj regije kot med regijo in EU, nanaša pa se na zelo različna področja, od prometnega in energetskega do izobraževalnega in kulturnega sodelovanja. Ministri so posebej poudarili, da je za učinkovito reševanje varnostnih izzivov bistvenega pomena sodelovanje tako pri ilegalnih migracijah kot boju proti terorizmu in ekstremizmu. Za uspešno transformacijo regije je nujna krepitev boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Zahodni Balkan je zadnje mesece v ospredju pozornosti EU, stališče Slovenije pa je, da bi bilo o prihodnosti EU smiselno razmišljati ob sočasni implementaciji politike širitve, kar bi bilo za države regije izrazito spodbudno znamenje. Po mnenju Slovenije prav sofijska deklaracija zagotavlja orodja EU za dejavno in operativno sodelovanje z državami regije na varnostnem področju.

 

V okviru današnjega zasedanja so ministri govorili tudi o nadaljnjem razvoju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), s poudarkom na implementaciji PESCO, o usklajenem letnem pregledu na področju obrambe (CARD), Evropskem obrambnem skladu (EDF), nadgradnji institucionalnega okvira za zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških neizvršilnih misij SVOP (MPCC) ter o pobudi za vzpostavitev Evropskega mirovnega sklada (European peace Facility – EPF). Ministri so se zavzeli za podrobnejšo opredelitev bistvenih povezav in časovno usklajenost med načeli CARD, načrtom razvoja zmogljivosti (CDP) in izvedbenim načrtom PESCO. Opozorili so tudi na nujnost ustreznega združevanja projektov Evropske obrambne agencije s projekti PESCO, izogibanja podvajanju in pomen usklajenosti razvoja zmogljivosti z Natom, nadgradnjo institucionalnega okvira za krepitev sinergij brez podvajanj ter finančno transparentnost. Slovenija podpira integriran pristop, ki mora vključevati celostno uporabo vseh instrumentov kriznega upravljanja ter razvojnih, političnih in drugih instrumentov skozi ves krizni krog. Cilji integriranega pristopa morajo obsegati tako preprečevanje konfliktov, zagotavljanje stabilnosti in razvoja, krepitev odpornosti in odgovornosti partnerjev ter trajnostno pokonfliktno obnovo. Zaradi krepitve zmogljivosti EU na področju SVOP se v Sloveniji  zavzemamo za povezanost in časovno usklajenost med načeli CARD, CDP in projektov PESCO ter tudi za krepitev konkurenčne in uravnotežene industrijske in tehnološke baze z ustreznim dostopom srednjih ter majhnih podjetij.

 

Precej pozornosti so ministri namenili tudi operacijam EU, zlasti v povezavi z razmerami v Sredozemlju in migracijami iz severnoafriških obal na obale EU. Ministri so se zavzeli za nadaljevanje operacije Sophia po decembru letos, ko se konča zdajšnji mandat, pri čemer bo treba jasno določiti pravila izkrcavanja rešenih migrantov v pristaniščih sredozemskih članic unije ter na podlagi načela solidarnosti med članicami EU njihovo relokacijo v druge države. Nekateri ministri so opozorili na smiselnost reforme dublinskega sistema.

 

Ministrica Katič je poudarila, da se Slovenija zavzema za nadaljevanje operacije Sophia, saj je naša država v reševanje tega perečega problema vključena že od začetka, ko je kot prva država članica EU Italiji priskočila na pomoč  s sodelovanjem v takratni humanitarni operaciji Naše morje (Mare Nostum), že od začetka operacije Sophia pa je dejavna tudi v njej.

 

Foto: www.flickr.com/photos/eu2018at/