Skoči na vsebino

NOVICA

Obrambni minister se je na Igu srečal s predstavniki reševalnih sestavov

Minister za obrambo Karl Erjavec se je skupaj z državnim sekretarjem dr. Klemnom Grošljem danes, 22. oktobra, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig srečal s predstavniki reševalnih sestavov v Sloveniji. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi organiziranosti in delovanja organizacij v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter aktualnega dogajanja.

 

Minister za obrambo Karl Erjavec je v nagovoru izrazil zadovoljstvo, da so organizirali srečanje s predstavniki celotnega operativnega dela sistema zaščite, reševanja in pomoči. Kot je dejal, ta sistem deluje organizirano in učinkovito, v zadnjem desetletju pa je bilo narejenih veliko ustreznih korakov pri razvoju sistema glede na sodobna varnostna tveganja. Poudaril je, da sistem kontinuirano skrbi za opremo in ustrezno raven usposobljenosti, pri čemer je posebej izpostavil pomen večjih skupnih vaj. Po oceni ministra Erjavca ima Slovenija sistem, ki je lahko oziroma je vzor nekaterim drugim državam v regiji, pa tudi širše v Evropi. Kot je dejal, ljudje, ki so v Sloveniji aktivno vključeni v sistem zaščite, reševanja in pomoči, delo, ki ga opravljajo z visoko stopnjo profesionalnosti, razumejo kot poslanstvo, pa čeprav velik del sistema temelji na prostovoljstvu. Zato imajo v domači in tuji strokovni javnosti velik ugled.

Minister Erjavec je napovedal, da vodstvo MO načrtuje prenovo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, v katerega je treba vključiti nove varnostne izzive, prenoviti pa je treba tudi Strategijo nacionalne varnosti, in sicer tako da bo tudi sistem zaščite in reševanja vključen vanjo. Poudaril je nujnost nadaljnjega razvoja in profesionalizacije sistema, pri čemer bo treba zanj zagotoviti več finančnih sredstev. Ob tem je Karl Erjavec pojasnil, da so nujna vlaganja v sodobno tehnologijo, pa tudi v posodobitev centrov za obveščanje, saj je le z dobro opremo in usposobljenostjo naloge mogoče kakvostno in varno izvajati. Minister je izpostavil pomen koordiniranega delovanja različnih služb ob večjih nesrečah, zavedanja, da varnost ni samoumevna, ter na pomen enakomerne razvitosti sistema po celotnem teritoriju Slovenije in kot primer navedel projekt postavitve 17 novih gasilskih poligonov. Tudi na področju opremljenosti zlasti s sredstvi za osebno zaščito med gasilci, pa tudi med pripadniki drugih služb ne sme biti razlik, je poudaril minister. Dejal je tudi, da bi morali ustrezno urediti prostovoljstvo v sistemu in se ob tem zahvalil tako prostovoljkam in prostovoljcem, kot njihovim družinskim članom.

 

V nadaljevanju so člani reševalnih sestavov na kratko predstavili delovanje, pa tudi izzive, s katerimi se soočajo. Poveljnik GZS Franci Petek je dejal, da si gasilci, ki opravijo kar 90 odstotkov vseh intervencij, želijo predvsem novega Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ureditev statusa gasilcev in pripadnikov drugih reševalnih sestavov v okviru zakona, boljših pogojev za delo, sodelovanja pri projektih EU ter odpravo administrativnih ovir. Predsednik GRZS, v kateri je 750 reševalcev, Janez Rozman je opozoril na rast števila intervencij in s tem povezanih stroškov ter na nujnost ureditve statusa prostovoljcev in izplačila nadomestil delodajalcem. Nepogrešljiv del sistema so ekipe prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite. V okviru ekip PP RKS je več kot 700 članov, RKS pa deluje tudi na področjih krvodajalstva, ob nesrečah in iskanju pogrešanih. Na problem neenakomerne pokritosti Slovenije je opozorila Sava Zibler iz Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije. Miran Korošak iz Združenja slovenskih poklicnih gasilcev z 800 gasilci je opozoril na nujnost sprejetja novega Zakona o gasilstvu, na problem invalidnosti med poklicnimi gasilci in ureditev njihovega statusa.

 

V nadaljevanju je bila v centru na Igu seja Sveta Vlade Republike Slovenije  za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

Foto: Meta Grmek, MORS