Skoči na vsebino

NOVICA

Obrambni ministri sprejeli sklepe o varnosti in obrambi EU ter o dodatnih projektih PESCO

V Bruslju se je danes, 20. novembra, končalo zasedanje Sveta za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo EU, ki se ga je udeležil minister za obrambo Karl Erjavec z delegacijo. Ministri so sprejeli sklepe Sveta o varnosti in obrambi EU ter sklep Sveta o drugem krogu projektov PESCO.  

 

Prvi dan dvodnevnega zasedanja so imeli ministri za obrambo in za zunanje zadeve skupno zasedanje, na katerem so razpravljali o nadaljnjem razvoju varnosti in obrambe EU. Poudarek je bil predvsem na implementaciji Stalnega strukturnega sodelovanja – PESCO. Ministri so razpravljali in tudi sprejeli sklepe Sveta o Skupni varnostni in obrambni politiki EU, ki potrjujejo zaveze v okviru novih iniciativ, dosežen napredek in pot naprej glede Usklajenega letnega pregleda obrambe (CARD), Evropskega obrambnega sklada (EDF), Evropskega mirovnega sklada (EPF) in vojaške mobilnosti ter pregledu zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških neizvršilnih misij SVOP (MPCC). Minister Karl Erjavec je ob tem povedal, da je Slovenija sprejetje sklepov Sveta pozdravila, saj meni, da varnostne razmere v svetu nakazujejo potrebo po krepitvi obrambnega segmenta v EU ter nakazujejo na še večjo ambicioznost pri krepitvi varnosti in obrambe EU. Kot je dejal, smo poudarili potrebo po koherentnosti vseh novih obrambnih pobud.

 

Ministri so sprejeli tudi sklep Sveta o drugem krogu projektov PESCO. Minister Erjavec je povedal, da je Slovenija pozdravila ambicioznost pri oblikovanju novih projektov in odločnost pri implementaciji dosedanjih projektov PESCO. Ministri so potrdili 17 novih projektov. Minister Erjavec je pojasnil, da tudi Slovenija, skupaj z vodilno Avstrijo ter Hrvaško, Madžarsko in Francijo, kot članica sodeluje v enem izmed novih projektov, in sicer za nadzor jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških groženj (JRKB) kot storitev (CBRN Saas). Glavni namen projekta je oblikovati zmogljivost za prepoznavanje JRKB-groženj v realnem času, vključeval pa bo mrežo JRKB-senzorjev na različnih brezpilotnih platformah za detekcijo groženj, ki bo kot storitev na voljo tudi drugim državam. Projekt predvideva sodelovanje petih slovenskih podjetij, v okviru pobude PESCO pa je ta projekt prvi, v katerega se Slovenija aktivno vključuje tudi z obrambno industrijo. Pri tem pa Slovenija računa na možnost financiranja tudi iz Evropskega obrambnega sklada. Poudaril je, da varnostne razmere v svetu kažejo na potrebo po krepitvi obrambnega segmenta v EU in nakazujejo na še večjo ambicioznost pri krepitvi varnosti in obrambe EU. Glede Evropskega mirovnega sklada (EPF) je minister Erjavec izrazil načelno podporo do financiranja sklada, ob tem da morajo države članice EU ohraniti vodilno vlogo pri upravljanju instrumenta ter da je treba najprej videti jasno finančno strukturo in doseči dogovor pri pravnih in upravljavskih vprašanjih.  

 

Danes, drugi dan zasedanja, je bila v formatu obrambnih ministrov prva tema zasedanja sodelovanje med EU in Natom, zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Razprava je potekala o pregledu napredka na področju sodelovanja med EU in Natom ter o komplementarnosti prizadevanj obeh organizacij na področju obrambe, s poudarkom na sodelovanju na področjih kibernetske obrambe, naslavljanja hibridnih groženj in vojaške mobilnosti. Vojaška mobilnost je poleg soočanja s hibridnimi grožnjami trenutno ena izmed najbolj izpostavljenih pobud okrepljenega sodelovanja med Natom in EU. Cilj krepitve vojaške mobilnosti je zagotoviti sposobnost hitrega premika vojaškega osebja in zmogljivosti preko evropskega ozemlja po kopnem, vodi in zraku ter s tem povezano odpravljanje nepotrebnih ovir. Gre za izrazito medresorsko področje, ki zahteva ustrezno sodelovanje in koordinacijo tako na mednarodnem kot na nacionalnem nivoju. Slovenija je pozdravila krepitev sodelovanja med Natom in EU ter iskanja sinergij in skupnega naslavljanja ključnih varnostnih vprašanj.

 

Zadnje zasedanje je bilo namenjeno pregledu operacij in misij Skupne varnostne in obrambne politike EU. Poseben poudarek je bil na prihodnosti pomorske vojaške operacije EUNAVFOR MED Sophia, kjer je glavno nerešeno vprašanje trajna ureditev režima izkrcanja ter porazdelitve rešenih prebežnikov v Sredozemlju. Minister Erjavec je poudaril, da je Slovenija podprla nadaljevanje operacije Sophia, ki ima vidno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti, omejevanju neregularnih migracij in sodelovanju pri pomorski varnosti v osrednjem Sredozemlju. Kot je pojasnil, je nadaljevanje operacije ključno z vidika zagotavljanja kontinuitete delovanja in kredibilnosti EU. Glede režima izkrcanja rešenih oseb je treba doseči politični dogovor, in sicer skladno z načelom solidarnosti in na prostovoljni osnovi, kot predvidevajo junijski sklepi Evropskega sveta, je dejal slovenski obrambni minister. S sodelovanjem v operaciji EUFOR Althea Slovenija prispeva k skupnim varnostno-stabilizacijskim prizadevanjem v Bosni in Hercegovini.  EUFOR Althea je tudi dober primer sodelovanja med EU in NATO v okviru ureditve Berlin plus.

 

Ministri za obrambo so se ob robu ministeriala sestali tudi na zasedanju Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA). Seznanili so se s poročilom Usklajenega letnega pregleda obrambe – CARD, katerega testni cikel se je končal letos. V okviru priporočil so ministri med drugim pozdravili poročilo in naložili agenciji, da začne s prvim rednim CARD-ciklom jeseni 2019. Slovenija ocenjuje, da so identificirana področja sodelovanja v okviru CARD dobra podlaga za prihodnje dvostransko in večnacionalno sodelovanje ter sodelovanje v okviru PESCO. Minister Erjavec je poudaril potrebo po usklajenosti obrambnega načrtovanja EU in Nata.

 

Minister Karl Erjavec se je ob robu zasedanja srečal z italijansko obrambno ministrico dr. Elisabetto Trento. Bilateralno obrambno in vojaško sodelovanje sta ministra ocenila kot dobro, obenem pa sta se zavzela za njegovo nadaljnjo krepitev. Ministra sta izpostavila pomen pomorske vojaške operacije EUNAVFOR MED Sophia, v kateri obe državi sodelujeta, izmenjala pa sta tudi poglede o poteku operacije in odprtih vprašanjih.

 

Foto: EU