Skoči na vsebino

NOVICA

Neformalno zasedanje ministrov za obrambo EU

V Bukarešti se je danes, v četrtek, 31. januarja, končalo dvodnevno neformalno zasedanje ministrov za obrambo EU, ki se ga je udeležil minister za obrambo Karl Erjavec. Zasedanje so ministri začeli s sinočnjo delovno večerjo, na kateri so razpravljali o vlogi žensk pri zagotavljanju miru in varnosti (Women Peace and Security – WPS), današnja razprava pa je bila namenjena predvsem nadaljnjemu razvoju skupne varnosti in obrambe EU.

 

Sinočnje delovne večerje sta se poleg ministrov za obrambo EU udeležila tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in pomočnik generalnega sekretarja OZN za mirovne operacije Jean-Pierre Lacroix. V razpravi o vlogi žensk pri zagotavljanju miru in varnosti (Women Peace and Security – WPS) sta ministre seznanila z dejavnostmi OZN in Nata s tega področja ter o možnostih za nadaljnje sodelovanje z EU.

 

Minister za obrambo Karl Erjavec je v pogovoru dejal, da si Slovenija prizadeva prispevati k mednarodnim aktivnostim za doseganje enakosti spolov na področju miru in varnosti ter za uveljavljanje načela enakosti spolov v okviru nacionalnovarnostnega sistema. Kot je dejal, je Vlada Republike Slovenije novembra lani sprejela akcijski načrt Republike Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o ženskah, miru in varnosti, ki bo veljal v obdobju 2018–2020. Ministrstvo za obrambo, še posebej Slovenska vojska, namenja implementaciji agende glede žensk, miru in varnosti veliko poudarka. Ženske so v Slovenski vojski zastopane brez pravnih omejitev za opravljanje vojaških dolžnosti. Dejavne so v celotni vojaški strukturi in na vseh ravneh poveljevanja, od taktične do strateške ravni, zasedajo pa tudi položaje odločanja v Sloveniji in tujini. V tujino je bila tako napotena že druga vojaška atašejka, pripadnice Slovenske vojske pa so zasedale tudi druge visoke funkcije, kot je direktorski položaj na sedežu ene od mednarodnih organizacij. Minister je poudaril, da je Slovenska vojska v samem vrhu po deležu žensk v aktivni sestavi, saj ta trenutno znaša 16,5 odstotka. Pripadnice Slovenske vojske so vključene v mednarodne operacije in misije že vse od prvega slovenskega kontingenta, ki je bil leta 1997 napoten v Albanijo (operacija ALBA), zasedale pa so tudi poveljniške dolžnosti, na primer poveljnice kontingenta v UNIFIL leta 2017. Lani je strokovnjakinja Slovenske vojske na misiji KFOR opravljala delo svetovalke za vidik spola pri poveljniku KFOR.

 

Na današnjem delovnem zasedanju je razprava potekala o nadaljnjem razvoju skupne varnosti in obrambe EU, s poudarkom na implementaciji globalne strategije EU (EUGS) in zagotavljanju koherentnosti med različnimi obrambnimi pobudami (Stalno strukturno sodelovanje (PESCO), usklajen letni pregled na področju obrambe (CARD), načrt razvoja zmogljivosti (CDP), evropski obrambni sklad (EDF) ter nadgradnja institucionalnega okvirja za zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških neizvršilnih misij SVOP (MPCC)). Ministri so razpravljali tudi o vprašanju, kako naj se EU sooči z novimi trendi in s tehnološkimi inovacijami pri razvoju oboroženih sil.

 

Ministri so se danes strinjali, da je bil na področju implementacije EUGS s področja varnosti in obrambe v zadnjem času dosežen izjemen napredek. Leta 2018 je bila večina aktivnosti usmerjena v vzpostavitev Stalnega strukturnega sodelovanja na področju obrambe (PESCO), vzporedno pa so potekale aktivnosti v zvezi z Usklajenim letnim pregledom obrambe (CARD).

 

Večina držav članic je v dosedanjih razpravah izpostavila potrebo po podrobnejši opredelitvi ključnih povezav in časovne usklajenosti med načeli CARD, CDP in PESCO. Obenem so se ministri znova zavzeli za ustrezno združevanje projektov EDA s projekti PESCO, nepodvajanje in usklajen razvoj zmogljivosti z Natom, nadgradnjo institucionalnega okvirja v smeri krepitve sinergij brez podvajanj ter transparentno razpravo o finančnih vidikih. Navedeno je v razpravi podprl tudi slovenski obrambni minister.

 

Na zasedanju FAC novembra lani je bilo potrjenih 17 novih projektov PESCO, ki izhajajo tudi iz sprejetih prioritet Načrta razvoja zmogljivosti (CDP). Skupaj je potrjenih že 34 projektov PESCO. Na seznam je bil uvrščen tudi projekt glede nadzora JRKB (CBRN Saas), ki ga je Avstrija kot vodilna država skupaj s Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko (ter naknadno Francijo) predlagala kot nov projekt PESCO. Slovenija tako sodeluje v treh projektih, in sicer Vojaška mobilnost, Mreža logističnih vozlišč v Evropi in podpora operacijam ter CBRN Saas, prav tako ima status opazovalke v drugih petih projektih.

 

Slovenija v smislu izvajanja EUGS podpira integriran pristop, ki mora vključevati celostno uporabo vseh instrumentov kriznega upravljanja, razvojnih, političnih in drugih instrumentov skozi celoten proces kriznega upravljanja. Cilji integriranega pristopa morajo zajemati tako preprečevanje konfliktov, zagotavljanje stabilnosti in razvoja, krepitev odpornosti in odgovornosti partnerjev kot tudi trajnostno pokonfliktno obnovo. Z namenom krepitve zmogljivosti EU na področju SVOP se, kot je dejal minister za obrambo, zavzemamo za povezanost in časovno usklajenost med načeli CARD, CDP in PESCO ter za krepitev konkurenčne, uravnotežene industrijske in tehnološke baze z ustreznim dostopom srednjih in majhnih podjetij.

 

Minister Karl Erjavec je izpostavil, da je za Slovenijo ključno nepodvajanje z Natom, upoštevanje načela enotnega nabora sil in zmogljivosti, uporaba obstoječih instrumentov in mehanizmov ter komplementarnosti in nepodvajanja razvoja zmogljivosti z Natom. V procesu CDP Slovenija po besedah ministra vidi dodano vrednost v tem, da ta precejšen poudarek daje dolgoročnim tehnološkim trendom, ki bodo v prihodnje (so)financirani iz Evropskega obrambnega sklada.    

 

Ministri so razpravljali tudi o vplivu ključnih tehnoloških vidikov v okviru prihodnjih obrambnih zmogljivosti in uporabi umetne inteligence. Umetna inteligenca je bila izpostavljena kot realnost, ki mora biti interoperabilna z obrambnimi zmogljivostmi. EDA vidi svojo vlogo v vzpostavitvi vozlišča (HUB) za izmenjavo informacij z državami članicami s tega področja, v sodelovanju z industrijo in v sinergiji glede sodelovanja pri aktivnostih Evropske komisije. Nove tehnologije, vključno z dejavnostmi, vezanimi na razvoj umetne inteligence, v razvojnih programih Evropske komisije predstavljajo posebno mesto. Tako je v predlogu uredbe o EDF pet odstotkov oziroma 700 milijonov evrov letno namenjenih tovrstni tehnologiji.

 

Foto: RO2019EU