Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v ospredju skupni varnostni izzivi

V Bruslju je 14. maja potekalo zasedanje Sveta za zunanje zadeve v formatu ministrov za obrambo EU, ki se ga je udeležil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak.

 

Na skupnem zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov so v razpravi o aktualni situaciji v regiji Sahel, s poudarkom na varnostnih izzivih, sodelovali tudi predstavniki G5 Sahel.


Poudarjeno je bilo, da je varnostna situacija v Sahelu zaskrbljujoča. Regija se sooča z izzivi predvsem na varnostnem področju, pa tudi političnem in razvojnem, ki se posledično kažejo v slabšanju humanitarne situacije, večanju medetničnih napetosti in povečanju razseljevanja prebivalstva. V zadnjem času so teroristične skupine v osrednjem Sahelu intenzivirale število napadov, ki so bili usmerjeni proti civilnemu prebivalstvu, nacionalnim vojaškim silam in mednarodnim silam.

 

Predstavniki Sahel G5 so, ob zahvali EU za podporo pri naslavljanju omenjenih izzivov, izpostavili medsebojno povezanost in pomen nadaljnjega sodelovanja na področju vzpostavljanja varnosti in stabilnosti Sahela, predvsem pri izgradnji zmogljivosti Skupnih sil Sahel G5 in razvoju na različnih družbenih področjih. Z vidika širšega angažmaja mednarodne skupnosti pa je bila poudarjena tudi pomembnost nadaljevanja misije OZN MINUSMA v povezavi s podporo implementaciji mirovnega sporazuma v Maliju.  EU bo v Sahelu, regiji strateškega pomena, nadaljevala z uresničevanjem celovitega pristopa, ki združuje podporo varnosti in razvoju. Glede naslavljanja perečih izzivov so si bili ministri EU enotni glede nadaljnje podpore državam G5 Sahel, pri čemer so lokalno lastništvo in izgradnja učinkovitih Skupnih sil G5 Sahel ter upoštevanje mednarodnega humanitarnega prava primarnega pomena. Strinjali so se tudi, da bomo trajnostne spremembe v Sahelu lahko dosegli le s krepitvijo regionalne varnosti in prizadevanji na razvojnem področju, spodbujanjem dialoga in bolj usklajenega partnerskega sodelovanja v regiji.  


Nekatere države članice so napovedale dodatne prispevke v silah in finančni ter materialni podpori v regiji Sahel.


Slovenija podpira prizadevanja EU in ostale mednarodne skupnosti za izboljšanje razmer ter vzpostavitev miru in stabilnosti na območju Sahela. Trajnostne spremembe je potrebno doseči s celostnim pristopom oziroma vzporednim delovanjem na varnostnem, razvojnem in humanitarnem področju. Več pozornosti je potrebno namenjati temeljnim vzrokom nestabilnosti in konfliktov. Slovenija podpira regionalno varnostno sodelovanje ter usklajene aktivnosti Skupnih sil G5 Sahel in mednarodne skupnosti pri njihovih prizadevanjih za krepitev varnosti, razvoja in sprave v regiji. 

 

Delovno kosilo na temo EU-NATO sodelovanja je potekalo v formatu obrambnih ministrov.  Poudarek je bil na soočanju s hibridnimi grožnjami. V razpravi je sodelovala tudi namestnica generalnega sekretarja NATO Rose Gottemoeller.


Zaradi skupnih varnostnih izzivov je sodelovanje EU - NATO ključnega pomena. EU in NATO se soočata s skupnimi varnostnimi izzivi in grožnjami obenem pa zajemata dobršen del skupnih članic zato je v interesu tako EU kot NATO nadaljnja krepitev sodelovanja in poglobitev komplementarnosti. Države se zavzemajo za komplementarnost in iskanje sinergij obeh organizacij pri zagotavljanju koherentnosti med novimi obrambnimi pobudami SVOP (PESCO, EDF, CARD) s posebnim poudarkom na sinhronizaciji obrambnih načrtovalskih ciklov med EU in Nato.

 

Državni sekretar mag. Miloš Bizjak je v svojem nastopu poudaril konsistentno prizadevanje Slovenije za tesnejše sodelovanje med EU in NATO, dolgoročno pa za krepitev pravega strateškega partnerstva. Slovenija verjame, da krepitev SVOP EU pomeni utrjevanje EU stebra znotraj NATO. Prav tako podpira prizadevanja v okviru EU in NATO na področju soočanja s hibridnimi grožnjami. Izpostavil je, da je Slovenija pred kratkim predložila Pismo o izraženem interesu za vključitev v Evropski center odličnosti za soočanje s hibridnimi grožnjami v Helsinkih in predvideva, da bo postopek pridružitve zaključen še v letu 2019.

 

Zadnja delovna seja je bila namenjena razpravi o implementaciji procesa PESCO. Ministri so se seznanili z Letnim poročilom Visoke predstavnice SZVP o PESCO implementaciji, Poročilom o napredku PESCO projektov in Poročilom o prvih ugotovitvah o identifikaciji, ocenjevanju in izbiri PESCO projektov. Iz letnega poročila Visoke predstavnice je razvidno, da obstaja še veliko prostora za izboljšave, predvsem v okviru učinkovitejšega izpolnjevanja zavez izvedbenih načrtov. Ministri so potrdili Priporočila Sveta o doseženem napredku v kontekstu zavez PESCO. Priporočila podajajo splošno oceno prispevkov držav članic glede izpolnjevanje zavez PESCO in začrtano pot za naprej glede nadaljnje implementacije.


Države članice so se strinjale, da se je v prihodnje potrebno bolj osredotočiti na učinkovito implementacijo PESCO projektov. Poudarjena je bila potreba po izboljšanju implementacije v kontekstu PESCO projektov, določitev minimalnega števila članov za prijavo PESCO projekta. Sprememba cikla potrjevanja PESCO projektov iz enoletnega v dvoletni cikel bo zagotovila sinhronizacijo s časovnico Usklajenega letnega pregleda obrambe (CARD) in večjo koherentnost med načrtovalskim procesom EU in Natovim procesom obrambnega planiranja.

 

Pomembno odprto vprašanje, ki bo moralo biti v prihodnosti razrešeno je sodelovanje tretjih držav v PESCO projektih. Po mnenju Slovenije je potrebno vzpostaviti primeren institucionalni in pravni okvir temelječ na preprostih in jasnih pravilih, ki bo istočasno omogočal fleksibilnost za sodelovanje v konkretnih projektih.

 

Slovenija zagovarja, da mora razvoj evropskih obrambnih pobud (tudi PESCO) potekati skladno z načelom komplementarnosti in nepodvajanja z NATO, zato je spodbuden podatek, ki ga izpostavlja Poročilo, da kar 25 od 34 PESCO projektov odraža tudi NATO prioritete.

 

Ob robu ministeriala je potekalo tudi zasedanju Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA). Osrednja razprava je bila namenjena Poročilu visoke predstavnice Mogherinijeve glede implementacije priporočil dolgoročnega pregleda razvoja (LTR) in Sklepov Sveta o EDA. Opravljena pa je bila tudi razprava o letošnjem proračunu EDA v kontekstu izstopa Združenega Kraljestva iz EU (Brexit).

 

Foto: https://www.consilium.europa.eu/