Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

V Luksemburgu skupno zasedanja zunanjih in obrambnih ministrov EU

V Luksemburgu je danes, 17. junija, v okviru Sveta EU za zunanje zadeve (FAC) potekalo skupno zasedanja zunanjih in obrambnih ministrov, ki se ga je udeležil državni sekretar v Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak.

 

Skupno zasedanje v formatu zunanjih in obrambnih ministrov je bilo namenjeno razpravi o doseženem napredku v kontekstu izvajanja Globalne strategije EU (EUGS). Podlaga za razpravo je bilo poročilo visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o tretjem letu izvajanja EUGS. Ministri so ocenili dosedanje izvajanje strategije, njenega napredka in možnosti za njen nadaljnji razvoj. Sprejeli so Sklepe Sveta o varnosti in obrambi, ki podajajo pregled napredka na posameznih področjih evropske varnosti in obrambe vse od sprejetja Globalne strategije EU leta 2016.

 

Tretje leto implementacije EUGS dokazuje, da strateška vizija prinaša konkretne rezultate, pri čemer je posebej opazen napredek na področju varnosti in obrambe, kar kaže na večjo odgovornost EU do varnosti. Strategija navaja, da so bili na tem področju doseženi zgodovinski koraki. Kot primer je predstavljen napredek novih varnostno-obrambnih pobud EU (PESCO, CARD, EDF, CDP, MPCC, hibridne grožnje, vojaške mobilnosti), pa tudi sodelovanje med EU in Natom. V EU narašča zavedanje, da mora Evropa na globalni ravni narediti več za zaščito svojih interesov in varnosti. Nekateri predlogi ukrepov, tako na obrambnem kot na civilnem delu, so še v fazi usklajevanja, zato bo uresničitev ravni ambicij odvisna od njihovega nadaljnjega razvoja in implementacije. Implementacija navedenih pobud še ne dosega okrepljenih ambicij EU, zato je treba ohraniti politično zavezanost in povečati dinamiko implementacije.

 

V razpravi so ministri veliko pozornosti namenili strateški avtonomiji, in sicer predvsem kot krepitvi zmožnosti unije, da se sooča z novimi globalnimi izzivi, kot so kibernetske, hibridne grožnje in nove tehnologije, ter da se hitreje odziva na grožnje v njeni neposredni soseščini, kjer ta prizadevanja ne podvajajo naporov z Natovimi. Slovenija je ob tem izpostavila pomembnost krepitve odpornosti držav Zahodnega Balkana.

 

Ministri so v sklepih pozvali k ohranjanju politične zavezanosti za doseganje ciljev in zagotavljanje konsistentne implementacije vseh ukrepov za izpolnitev višje ravni ambicij, dogovorjene novembra 2016. Zagotavljanje koherentnosti med različnimi obrambnimi pobudami EU (CDP, CARD, EDF, PESCO) ostaja temeljnega pomena za uresničevanje višje ravni ambicij unije.

 

Slovenija se je visoki predstavnici Mogherinijevi zahvalila za njen osebni pristop in opravljano delo ter napredek pri implementaciji Strategije. Zavzela se je za tesnejše sodelovanje med EU in Natom, dolgoročno pa za krepitev pravega strateškega partnerstva. Krepitev SVOP EU pomeni utrjevanje stebra EU znotraj Nata. Slovenija podpira nadaljnje poglabljanje praktičnega sodelovanja v okviru novih konkretnih predlogov sodelovanja. Še posebej podpiramo nadaljnjo krepitev sodelovanja s partnerskimi državami, zlasti na Zahodnem Balkanu.

 

V sprejetih sklepih Sveta so ministri glede PESCO pozdravili zaključek prvega letnega cikla in napredek držav članic pri izpolnjevanju bolj zavezujočih kriterijev nacionalnih izvedbenih načrtov PESCO. Nadaljnji koraki morajo biti usmerjeni v hitro in učinkovito implementacijo 34 projektov PESCO in v skupno predložitev novih projektnih predlogov do 31. julija letos. Iz letnega poročila visoke predstavnice izhaja tudi, da so izboljšave še mogoče, predvsem glede učinkovitejšega izpolnjevanja zavez izvedbenih načrtov.

 

Foto: https://consilium.europa.eu