Skoči na vsebino

NOVICA

22. 1. 2016

Vlada soglaša z vpisom Poti miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne na Unescov Poskusni seznam svetovne dediščine

Nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018), ki mu predseduje ministrica za obrambo Andreja Katič, in Vlada Republike Slovenije sta že oktobra oziroma decembra lani podprla zamisel o vpisu dediščine prve svetovne vojne oziroma Poti miru na mednarodne sezname evropske in svetovne dediščine ter za koordinatorja dejavnosti določila Fundacijo Poti miru v Posočju. 

 

Vlada RS se je na svoji seji 21. januarja 2016 seznanila s potekom projekta in dala soglasje k predaji vloge za vpis Poti miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne (The Walk of Peace from the Alps to the Adriatic – Heritage of the First World War) na Unescov Poskusni seznam svetovne dediščine.

 

Nacionalni odbor in Fundacija so skupaj s predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva za obrambo, Urada Unesco Slovenija in Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so pripravili gradivo za vpis na Poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu, projekt predstavili tudi županom oziroma predstavnikom občin vzdolž Poti miru od Alp do Jadrana in predstavnikom Slovenskih železnic.
Uvrstitev med Unescovo svetovno dediščino je nedvomno umeščanje slovenske kulturne in naravne dediščine v globalni, univerzalni kontekst, v prestižno družino spomenikov in spomeniških območij, katerih ohranitev bistveno presega lokalni, nacionalni pomen in je izjemnega pomena za vso mednarodno skupnost.
Unescov Poskusni seznam svetovne dediščine je pregled spomenikov in območij, za katere država podpisnica Konvencije ocenjuje, da bi v prihodnosti lahko kandidirali za vpis na Seznam svetovne dediščine. Za vpis na Unescov Poskusni seznam svetovne dediščine je predlagana vsebina z delovnim naslovom Pot miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne. Soško bojišče prve svetovne vojne je za seboj pustilo veliko ostalin. Vojaška pokopališča, kaverne, strelski jarki, kostnice, kapele, spomeniki, muzeji na prostem in drugo predstavljajo pomembno snovno ter nesnovno dediščino evropske in svetovne zgodovine ter opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi.
Republika Slovenija ima na Unescovem Seznamu svetovne dediščine vpisane tri enote, in sicer Škocjanske jame leta 1986, kolišča na Ljubljanskem barju v okviru serijske transnacionalne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp leta 2011 in tehniško dediščino v Idriji kot del serijske transnacionalne nominacije Dediščina živega srebra – Almadén in Idrija leta 2012. Na Unescovem Poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem procesu, je trenutno vpisanih šest enot iz Slovenije, in sicer Klasični kras leta 1994 in 2015, Fužinske planine v Bohinju leta 1994, Partizanska bolnica Franja leta 2000, bukovi gozdovi leta 2015 in nadčasovna humana arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi leta 2015. Za tri od teh so oddani ali v pripravi dosjeji nominacije za vpis na Seznam svetovne dediščine.


Vse postopke in dejavnosti glede priprav in predaje dokumentacije, za katere je pristojna Republika Slovenija kot država pogodbenica Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, izvaja in usklajuje Ministrstvo za kulturo. Projekt vpisa na poskusni seznam sofinancira Ministrstvo za obrambo. Za podpis vloge za vpis je Vlada Republike Slovenije pooblastila veleposlanika Andreja Slapničarja, stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Unescu.