Skoči na vsebino

NOVICA

16. 2. 2017

V Bruslju se je končalo dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov držav članic Nata

V sredo, 15., in četrtek, 16. februarja, je v Bruslju, na sedežu Nata, potekalo zasedanje obrambnih ministrov držav članic, ki se ga je udeležila ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič. Tokratno ministrsko srečanje je bilo prvo po nastopu nove ameriške administracije, ki jo je predstavljal novi obrambni sekretar James Mattis. Kolegom ministrom je na prvem delovnem zasedanju predstavil konture obrambne politike in tudi pričakovanja nove ameriške vlade do Severnoatlantskega zavezništva, pri čemer je bila to tudi priložnost za evropske zaveznice, da so predstavile svoje napore na področju delitve bremen ter skupnega zagotavljanja varnosti in stabilnosti. 


Ministrica Katič je v razpravi poudarila, da Slovenija ostaja zavezana prevzemanju svojega deleža bremena, kar se odraža tudi v 12-odstotnem povečanju obrambnih izdatkov v letu 2016 v primerjavi z letom 2015. Predstavila je tudi vladno odločitev, da se bodo obrambni izdatki letno povečevali za 20–30 milijonov evrov, kar predstavlja 5–8-odstotno letno rast izdatkov, s čimer naša država sledi Valižanski zavezi o postopni rasti obrambnih izdatkov. Ministrica je v svoji razpravi glede na dinamične spremembe v mednarodnem okolju pozvala k enakovredni obravnavi vseh varnostnih izzivov, tako tistih z vzhoda kot z juga, vključno z zmožnostjo odziva na množične migrantske tokove.


Drugo delovno zasedanje Severnoatlantskega sveta v sestavi ministrov za obrambo je bilo namenjeno širši razpravi o odzivanju Nata na varnostne izzive in grožnje, ki prihajajo z juga. Ministri so potrdili odločitev za vzpostavitev regionalnega središča za jug v Natovem združenem poveljstvu sil v Neaplju, odgovor zavezništva na grožnje z južnega krila, s čimer zavezništvo potrjuje t. i. 360-stopinjski pristop k varnosti tako glede izvora kot narave groženj. V tej luči so ministri razpravljali tudi o boju zoper terorizem in podali usmeritve glede okrepitve naporov Nata na tem področju. V okviru razprave je ministrica Katič poudarila pomen stabilnosti Zahodnega Balkana, kjer so nedokončani notranjepolitični procesi vse prevečkrat povezani tudi z vplivi z južnega in vzhodnega obrobja. Pri tem je pozvala k ponovnemu osredotočenju na to regijo, kjer mora zavezništvo v sodelovanju z Evropsko unijo dati močno spodbudo procesu evroatlantske integracije vseh držav v regiji. V tem okviru je pozvala še preostale članice k čimprejšnji ratifikaciji pristopne pogodbe Črne gore za članstvo v Natu.


Prvi dan zasedanja je zaključila delovna večerja z visoko predstavnico in podpredsednico Evropske komisije Frederico Mogherini, ki je bila namenjena razpravi o pomenu transatlantskih vezi, delitvi bremen in obrambnih izdatkih. S krepitvijo sodelovanja in željo po večji vlogi Evropske unije na področju varnosti in obrambe organizaciji krepita svoje sodelovanje. Krepitev Evropske unije in njene obrambe namreč pomeni tudi krepitev evropskega stebra Nata, o čemer je govoril tudi ameriški obrambni sekretar Mattis in kar močno podpiramo tudi v Sloveniji. O tem so tekli pogovori z izvršnim direktorjem Jorgejem Domecqom ob včerajšnjem obisku ministrice v Evropski obrambni agenciji.


Drugi dan zasedanja so obrambni ministri najprej začeli z razpravo o okrepljeni prednji prisotnosti zavezniških sil na Vzhodu (eFP), o nadaljnjih korakih v procesu priprave prilagojene Natove poveljniške strukture ter o kibernetski obrambi in odzivanju na hibridne grožnje. Ministri so razpravljali tudi o  t. i. dvotirnem pristopu odvračanja in obrambe ter dialoga z Rusijo, ki ga podpira tudi naša država, je poudarila ministrica. 


Ob robu zasedanja se je ministrica za obrambo Andreja Katič na povabilo Kanade srečala z ministri zaveznic, ki sodelujejo v kanadski bojni skupini (poleg Kanade še Albanija, Italija, Poljska, Španija in Slovenija), s katerimi so govorili predvsem o skupnih načrtih v okviru okrepljene prisotnosti v Latviji in se seznanili s potekom priprav. Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden sprejela sklep o sodelovanju v okrepljeni prednji prisotnosti v Latviji z do 50 vojaki Slovenske vojske v okviru kanadske bataljonske bojne skupine, s katerim se najbolj izpostavljenim zaveznicam, ki se na vzhodnem krilu Nata počutijo najbolj ogrožene, skladno s solidarnostim načelom »28 za 28«, dajejo dodatna varnostna zagotovila, hkrati pa se krepi širša odvračalna in obrambna drža Nata. Gre za specifičen, a upravičen, odgovoren in sorazmeren ukrep izrazito odvračalnega in obrambnega značaja, ki izraža enotnost, kohezivnost, pripravljenost, odločenost in solidarnost ter podaja jasno odvračalno sporočilo, da bo vsakršna agresija proti katerikoli zaveznici odvrnjena z ustreznim skupnim odzivom v duhu 5. člena Severnoatlantske pogodbe. 


Ministrica je ob tem še izpostavila podatek, da s to odločitvijo vlade bistveno, za skoraj 20 odstotkov, povečujemo naše sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah, torej skupnih prizadevanjih mednarodne skupnosti za varnost in mir. Slovenija tudi na ta način prevzema ustrezen in sorazmeren delež bremena skupnih prizadevanj. Hitra odločitev slovenske vlade za aktivno sodelovanje v prednji prisotnosti zavezniških sil na Vzhodu (eFP) je našo državo v okviru Nata potrdila kot kredibilno in odgovorno članico zavezništva, kar je bilo zaznati tudi iz neformalnih pogovorov z drugimi ministri, tudi z ameriškim obrambnim sekretarjem Mattisem, ki se je zahvalil za slovenski prispevek v mednarodnih operacijah in misijah, je še povedala ministrica Katič.


V zvezi z delitvijo bremen je ministrica Katič v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju poudarila tudi dejstvo, da uspešno nadaljujemo z implementacijo Ciljev zmogljivosti, ki smo jih dorekli skupaj z Natom in ostalimi zaveznicami. Slednje bo sicer ena izmed glavnih tem prihodnjega ministeriala, predvidoma junija, datum namreč še ni znan. Pozitivni trend gibanja obrambnih izdatkov nam bo omogočil pripravo vzdržnega investicijskega cikla ob hkratnem ohranjanju prispevkov v operacijah in drugih zavezniških aktivnostih, je še ocenila ministrica ter dodala, da nam bo to tudi omogočilo izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske in obrambnega sistema za soočanje s spreminjajočim se in nepredvidljivim varnostnim okoljem. 


V okviru zasedanja Komisije Nato - Gruzija so se ministri prvič sestali z novim gruzijskim ministrom za obrambo. Srečanje predstavlja nadaljevanje prizadevanj in podpore Gruzije pri približevanju evroatlantskim integracijam. Ob robu ministeriala je po koncu srečanja na ameriško povabilo potekalo tudi ločeno srečanje držav, ki sodelujemo v Globalni koaliciji za boj proti ISIL. Srečanje je bilo namenjeno predvsem predstavitvi prioritet novega ameriškega sekretarja za obrambo na tem področju in razpravi o prihodnjem delu koalicije. 

 

Zvočni posnetek (MP3):

 

Foto: www.nato.int