Skoči na vsebino

NOVICA

19. 6. 2017

V Latviji slovesnost ob začetku misije Okrepljena prednja prisotnost

foto: Leon Rečnik, MORS

V vojaški bazi Adaži v bližini latvijske prestolnice Riga je bila danes, v ponedeljek, 19. junija, slovesnost ob začetku misije Okrepljena prednja prisotnost v Latviji, na kateri so bili postrojeni kontingenti vseh sodelujočih držav, tudi Slovenije. Dogodka sta se udeležila načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in namestnik generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko brigadir dr. Branimir Furlan.

 

Na slovesnosti so približno 1150 pripadnic in pripadnikov sodelujočih vojsk pozdravili generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, latvijska predsednik Raimonds Vejonis in obrambni minister Raimonds Bergmanis ter obrambni minister Kanade Harjit Sajjan. Nato je namreč julija lani sprejel odločitev o napotitvi štirih bataljonskih skupin v Estonijo, Litvo, Latvijo in na Poljsko. Prav današnja slovesnost v Latviji, v kateri bo večnacionalni bataljon deloval pod kanadskim poveljstvom, pa pomeni konec razmestitvene faze sil znotraj Natove misije Okrepljena prednja prisotnost (enhanced Forward Presence – eFP). 

 

»Pripadnice in pripadniki, ki delujete v eFP, poosebljate edinstven duh in solidarnost zavezništva,« je na slovesnosti dejal generalni sekretar Nata Stoltenberg, »saj boste združeno delovali za skupen cilj – zagotavljanje varnosti držav članic in njihovih prebivalcev.« Kot je poudaril generalni sekretar Nata, je misija »skupen ukrep vseh članic zavezništva, namenjena ohranjanju miru, zato je izrazito odvračalnega in obrambnega značaja, ter ima jasno sporočilo. To pa je, da Nato deluje kot eno.« Na posebni novinarski konferenci po slovesnosti je pojasnil, da se s postavitvijo štirih bataljonov v Estoniji, Litvi, Latviji in na Poljskem zavezništvo odziva na spremenjeno varnostno okolje ter na dinamiko in tveganja v svoji vzhodni soseščini. Pri tem je še poudaril, da zavezništvo nadaljuje dialog z Rusijo, saj je ta nujen za večji preglednost in predvidljivost ter zmanjšanje tveganj, kar je tudi njihov cilj. Latvijski predsednik Raimonds Vejonis je dejal, da je misija eFP, ki smo jo skupaj organizirali v manj kot letu dni, nedvoumen izkaz pripravljenosti Nata, da zaščiti države članice. Kot je poudaril, sta cilja eFP odvračanje tveganj ter zagotavljanje varnosti in stabilnosti. Kanadski obrambni minister Harjit Sajjan je izrazil zadovoljstvo, da bataljon deluje pod kanadskim poveljstvom in med drugim dejal, da je večnacionalnost bataljona izjemno pomembna za nadgradnjo povezljivosti zavezniških sil, povečanje usposobljenosti in izurjenosti ter pripravljenost in bojno sposobnost enot. 

 

V nadaljevanju je na združeni novinarski konferenci načelnikov generalštabov sodelujočih držav načelnik Generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman dejal, da Slovenija kot solidarna ter predana članica Nata dejavno in konkretno prispeva k skupnim prizadevanjem, kar dokazuje tudi s sodelovanjem v Okrepljeni prednji prisotnosti v Latviji. Poveljnik slovenskega kontingenta stotnik Primož Bernard pa je na današnji avdio-video konferenci predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja s pripradniki SV, ki delujejo na misijah, dejal, da je v kontingentu Slovenske vojske 47 pripadnikov, ki ob nedavnem prihodu v bazo Adaži z integracijo niso imeli nobenih težav. Pojasnil je, da glavnino kontingenta tvori večnamenski vod za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo. Pripadniki SV bodo v eFP sodelovali pri mirnodobnih aktivnostih – na vajah, usposabljanjih, pri premikih za zaščito lastnih sil in drugih mirnodobnih aktivnostih za zagotavljanje in vzdrževanje celovite in okrepljene odvračalne ter obrambne drže Nata. 

 

V bataljonu pod poveljstvom Kanade, ki prispeva glavnino sil, sodelujejo tudi Albanija, Italija, Poljska in Španija. 

 

Foto: Flickr/latvijska vojska