Skoči na vsebino

NOVICA

29. 6. 2017

Obrambni ministri držav članic Nata potrdili pakete ciljev zmogljivosti za vse zaveznice

Ministri za obrambo držav članic Nata, med njimi ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič, so se srečali na prvem ministerialu po majskem srečanju predsednikov držav in vlad v Bruslju. Na tokratnem srečanju  sta bili v ospredju dve temi, in sicer delitev bremen med zaveznicami ter boj proti terorizmu. O obeh temah, kakor tudi o krepitvi evropske obrambe in sodelovanja pri naslavljanju skupnih kompleksnih varnostnih izzivov, je potekala razprava tudi s predstavniki Evropske unije. Na tem zasedanju je prvič kot polnopravna članica Nata sodelovala tudi Črna gora.

V četrtek zvečer je bila v Bruslju delovna večerja z ministri iz Zahodnega Balkana (Hrvaška, BiH, Črna gora, Makedonija, Albanija), ki se je je udeležila tudi ministrica Katič.

Ministri za obrambo Nata so v četrtek najprej opravili razpravo glede delitve bremen in razvoja zmogljivosti, ki jih Nato potrebuje za izvajanje svojih osnovnih nalog. Ker je pomemben element delitve bremen tudi krepitev evropske obrambe, so se razpravi pridružili  visoka predstavnica EU Federica Mogherini ter obrambna ministra Finske in Švedske. Ministri so pregledali  napredek pri sodelovanju Nata in EU ter se seznanili s prizadevanji za krepitev evropske obrambe, v luči usklajenosti aktivnosti Nata in EU. V okviru sodelovanja obeh organizacij je bil poseben poudarek namenjen tudi skupnemu  boju proti terorizmu, hibridnim grožnjam in kibernetski obrambi.

Ministrica Andreja Katič je v razpravi poudarila, da mora biti zavezništvo pripravljeno nasloviti vse možne varnostne izzive, vključno z množičnimi migracijami in terorizmom. Slovenija podpira krepitev evropske obrambe, pri čemer je ob konsolidaciji evropske obrambne industrije treba zagotoviti priložnosti tudi za države z omejenimi zmogljivostmi. »Posebno vlogo vidimo v sodelovanju Nata in EU pri projekciji stabilnosti, kjer se organizaciji dopolnjujeta z uporabo gospodarsko-političnega in vojaško-političnega pristopa«, je še poudarila ministrica v svojem nastopu.

Ministrica je kolege ministre tudi obvestila, da bo vlada namenila dodatna sredstva za razvoj obrambnih zmogljivosti. Tako bomo vsako leto do leta 2025 povečali obrambne izdatke za vsaj 30 milijonov evrov, kar bo predstavljalo 5- do 7-odstotno nominalno rast. Pri tem bo Slovenija ohranila občuten prispevek v Natove operacije in druge zavezniške aktivnosti.

Na tretjem zasedanju, ki je potekalo v zavezniškem formatu, so ministri  pregledali delo pri krepitvi Natove vloge v boju proti terorizmu in implementacijo ključnih elementov okrepljene odvračalne in obrambne drže, vključno z okrepljeno prednjo prisotnostjo. Ob tem so potrdili pakete ciljev zmogljivosti za vse zaveznice, pri čemer je tokrat prvič dosežena 100-odstotna porazdelitev ciljev, s katerimi se uresničujejo zahteve za izpolnitev celotne ravni ambicij zavezništva. Ministri so se še seznanili z rezultati implementacije zaveze za krepitev obrambnih izdatkov in investicij zaveznic v obrambo.

Slovenija uspešno nadaljuje z implementacijo Ciljev zmogljivosti. Pozitivni trend gibanja obrambnih izdatkov bo omogočil pripravo vzdržnega investicijskega cikla ter izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske in obrambnega sistema za soočanje s spreminjajočim in nepredvidljivim varnostnim okoljem.

S sodelovanjem v bojni skupini pod vodstvom Kanade, ki je v okviru okrepljene prednje prisotnosti nameščena v Latviji, je Slovenija pokazala solidarnost z vzhodnimi zaveznicami. Naš prispevek načrtujemo dolgoročno. Okrepljena prednja prisotnost je del dvotirnega pristopa odvračanja in obrambe ter vzporednega dialoga z Rusijo. Ta pristop omogoča, da smo pripravljeni na vse možne scenarije, pri čemer pa je Natova drža defenzivna in hkrati odprta za dialog.

V kontekstu Natovega okvira za naslavljanje varnostnih izzivov iz juga Slovenija načrtuje manjši prispevek, in sicer napotitev enega pripadnika do konca leta v regionalno središče za jug v Neaplju. Naloga središča je med drugim izboljšanje razumevanja in situacijskega zavedanja na področju Mediterana in tudi Zahodnega Balkana, za kar smo seveda še posebno zainteresirani.

Srečanje obrambnih ministrov se je zaključilo v formatu držav, ki prispevajo v misijo Odločna podpora v Afganistanu. V razpravi je bilo govora o ravni sil, zagotavljanju podpore štiriletnemu načrtu reforme Afganistanskih nacionalnih, obrambnih in varnostnih sil ter popolnjevanju primanjkljajev na misiji. Ministrica  Katič je zaveznice in partnerje obvestila, da preučujemo možnosti za povečanje našega kontingenta.

Ob robu ministeriala se je ministrica na kanadsko povabilo srečala z drugimi ministri, ki sodelujejo v kanadski bojni skupini (Albanija, Italija, Poljska, Španija). Ministri so pozdravili inavguracijo sil v Latviji v začetku prejšnjega tedna ter govorili o skupnih načrtih v okviru okrepljene prisotnosti v Latviji.  

Slovenski kontingent v Latviji  je nameščen v vojaški bazi Adaži blizu Rige, območje delovanja pa bo tudi na drugih vadiščih po državi. Sestavljajo ga večnamenski vod za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo, skupina usmerjevalcev združenega ognja, vojaška policista, pripadnika v poveljstvu bojne skupine in nacionalni podporni element; v skupnem obsegu 47 pripadnikov.  Rotacije slovenskega kontingenta bodo šestmesečne.

Ob robu ministeriala je ministrica podpisala tudi Pismo o nameri glede sodelovanja v pobudi skupnega upravljanja streliva. V pobudi sodeluje 12 držav z Belgijo kot vodilno državo. Pobuda predstavlja politični okvir za področne eksperte omenjenih članic, ki bodo proučili morebitne konkretnejše oblike sodelovanja na področju skupnega upravljanja posamičnih vrst streliva. S tem bi se udeležencem zagotovili boljša ekonomičnost, nižji stroški, večja dostopnost do zalog ter izogibanje primerom zastaranja streliva v skladiščih.

 

Foto: Aleš Sila, MORS in www.nato.int