Skoči na vsebino

NOVICA

31. 8. 2017

Vlada sprejela predlog Zakona o obrambi

S prenovo temeljne obrambne zakonodaje, ki jo predstavljata predloga Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski, se po več kot 20 letih posodablja obrambni sistem in nadgrajuje rešitve za nadaljnji razvoj Slovenske vojske kot glavne obrambne sile v državi. Zakon o obrambi je temeljni sistemski zakon, ki skladno s 124. členom Ustave Republike Slovenije ureja vrsto, obseg in organizacijo obrambe države.

 

Leta 2016 je bil na Ministrstvu za obrambo opravljen strateški pregled obrambe (v nadaljevanju SPO), katerega sklepe je potrdila tudi vlada. Na podlagi opravljenih analiz se kot ugotovitev predlaga, da se prizadevanja za izboljšanje obrambe države usmerijo v razvoj zmogljivosti za bojevanje, zagotovitev razmer za izboljšanje pripravljenosti in vzdržljivosti Slovenske vojske, vzpostavitev mehanizmov za hitro povečanje sil ob vojaški ogroženosti države ter povečanje odpornosti države na sodobne in prihodnje varnostne grožnje. Pri tem je poleg bistvenega povečanja obrambnega proračuna ključen tudi celovit pristop pri zagotavljanju sistemskih razmer za delovanje poklicne vojske. V dokumentu Strateški pregled obrambe 2016 so kot ključni ukrepi na kadrovskem in organizacijskem področju opredeljeni ukrepi za povečanje zanimanja za zaposlitev v Slovenski vojski ter za programirano zadrževanje in zaustavitev zmanjševanja kadrovske sestave mirnodobne in rezervne strukture Slovenske vojske.

 

Temeljni namen predloga novega zakona je zagotoviti nadaljnje delovanje in razvoj obrambnega sistema, predvsem pa uresničiti naslednje cilje:

  • uskladiti temeljne zakonske rešitve z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije kot najvišjim strateškim razvojnim in političnim dokumentom na področju nacionalne varnosti, ki opredeljuje tudi razvoj obrambnega sistema, z Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki je temeljni politični razvojni dokument za načrtovanje dolgoročnega razvoja ter opremljanja Slovenske vojske, z Obrambno strategijo Republike Slovenije (2012) in z Doktrino vojaške strateške rezerve;
  • posodobiti rešitve v zakonu, ki urejajo temeljna vprašanja organizacije in popolnjevanja Slovenske vojske ter vojaške službe, da bodo odražale rešitve, opredeljene v dolgoročnih strateških usmeritvah, in rešitve, usklajene v zavezništvu, preostala vprašanja na tem področju pa izločiti iz Zakona o obrambi in urediti v Zakonu o službi v Slovenski vojski;
  • posodobiti področje civilne obrambe in ga uskladiti z rešitvami, ki jih uporabljajo druge primerljive države na področju kriznega upravljanja in odzivanja na različne krize. V zakon so zato vključene ustrezne rešitve o kriznem upravljanju na obrambnem področju in o uporabi civilnih zmogljivosti;
  • določbe, povezane s proizvodnjo vojaškega orožja, opreme in drugih obrambnih proizvodov ter prometom z njimi, uskladiti z direktivo 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenos obrambnih proizvodov znotraj skupnosti;
  • poglavje, ki ureja strokovne, obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge obrambe, dopolniti, da bo omogočalo jasnejše določanje nalog in pristojnosti, zagotavljalo večjo strokovno avtonomnost obveščevalno-varnostne službe ministrstva ter ustrezen nadzor nad njenim delovanjem;
  • Zakon o obrambi uskladiti z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2;
  • omogočiti spremembe v organizaciji in načinu delovanja obrambnega sistema;
  • omogočiti nadaljevanje razvoja Slovenske vojske znotraj sistema kolektivne obrambe.

Sprejem zakona bo povzročil nove finančne posledice v ocenjeni vrednosti 5.738.717,84 evra na letni ravni, ki zajemajo:

  • dodatek za prepoved stavke v višini 60 evrov bruto mesečno na vojaško osebo. (112. člen). Na dan 30. 5. 2017 bi bilo do takšnega dodatka upravičeno 6.417 vojaških oseb, zaposlenih na Ministrstvu za obrambo. Ob upoštevanju plačila vseh prispevkov delodajalca bi skupen finančni učinek na letni ravni znašal 5.733.717,84 evra;
  • zaradi racionalizacije oz. ukinitve nekaterih administrativnih postopkov (promet s kmetijskimi zemljišči, aerosnemanje) se bodo deloma zmanjšala sredstva za materialne stroške na Ministrstvu za obrambo oz. njegovih organizacijskih enotah (ocena prihrankov okoli 30.000 evrov letno), saj se bo samo pri prometu s kmetijskimi zemljišči za 1.600 letno zmanjšalo število upravnih postopkov;
  • v zvezi z ukinitvijo izdaje dovoljenj v postopkih prometa s kmetijskimi zemljišči se bodo zmanjšali prihodki državnega proračuna iz naslova upravnih taks v višini okoli 35.000 evrov.

Sredstva za izvajanje zakona v višini 5.738,717,84 evra bodo zagotovljena v državnem proračunu za leto 2018, in sicer v finančnem načrtu Ministrstva za obrambo ob pripravi sprememb proračuna za leto 2018. Sredstva bodo zagotovljena s prerazporeditvami znotraj finančnega načrta Ministrstva za obrambo.

 

> Predlogi predpisov