Skoči na vsebino

NOVICA

7. 9. 2017

Ministrica Andreja Katič na neformalnem srečanju obrambnih ministrov EU

V Talinu v Estoniji se je danes, v četrtek, 7. septembra, končalo dvodnevno neformalno srečanje obrambnih ministrov Evropske unije, ki se ga je udeležila ministrica za obrambo Andreja Katič. Ministri so obravnavali kibernetsko varnost in hibridne grožnje v okviru vaje EU CYBRID 2017 ter misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike v Sahelu in na Afriškem rogu. Na skupnem delovnem kosilu z zunanjimi ministri so ministri razpravljali o obrambnem paketu EU, kjer je bil poudarek na Stalnem strukturnem sodelovanju (PESCO) in Evropskem obrambnem skladu (EDF).

 

Obrambni ministri EU so na prvem zasedanju sodelovali na vaji EU CYBRID 2017, katere scenarij je vključeval sodobne kibernetske in hibridne grožnje, in sicer kibernetski napad na vojaške strukture EU v kontekstu hibridnega delovanja. Vaja je obravnavala krizno odzivanje in je potekala na ravni strateškega in političnega odločanja. V vajo so bili vključeni situacijsko zavedanje, priprava začetnih ocen, krizno odzivanje in uporaba instrumentov EU ter strateško komuniciranje. Ministri so razpravljali o več strateških vprašanjih v povezavi s sodobnimi kibernetskimi grožnjami, ki kot posledica visoke odvisnosti od komunikacijsko-informacijskih tehnologij za obrambni resor kot celoto ter nacionalno kritično infrastrukturo predstavljajo velik izziv, ob tem pa so bile kibernetske grožnje prepoznane tudi kot ene od večjih groženj za skupno varnostno in obrambno politiko EU. Države članice so v okviru vaje izpolnile vprašalnik glede kibernetskih groženj, ki bo osnova za oblikovanje izhodišč in zavedanja na ravni EU o obravnavanju kibernetske varnosti.

 

V okviru drugega delovnega zasedanja, ki sta se ga udeležila tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in namestnik generalnega sekretarja OZN za mirovne operacije Jean-Pierre Lacroix, so obrambni ministri v luči bližajočega se vrha EU–Afrika razpravljali o varnostnih izzivih v afriških regijah Sahel in Rog Afrike, vključujoč prizadevanja EU za njuno stabilizacijo zlasti v okviru misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Ministri so soglašali, da je regija Sahel z vidika stabilnosti in varnosti, še posebej v povezavi s terorizmom, čezmejnimi kriminalnimi aktivnostmi in nezakonitimi migracijami, potrebna nadaljnje okrepljene pozornosti in podpore EU. Pozdravili so učinkovit prispevek SVOP misij k stabilizaciji Sahela, v obliki podpore reformi varnostnega sektorja in izgradnji lokalnih zmogljivosti za avtonomno zagotavljanje varnosti, vključujoč podporo aktivnostim regionalne pobude Sahel G5, kot je na primer ustanovitev skupnih sil za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Ministrica Andreja Katič je v okviru razprave izpostavila pomen krepitve celovitega pristopa EU v sodelovanju z drugimi akterji mednarodne skupnosti pri obravnavi in odpravljanju varnostnih izzivov v regiji. V zvezi s tem Slovenija pozdravlja ustanovitev skupnih sil držav Sahel G5 kot pomembne prihodnje regionalne operativne zmogljivosti, katere operacionalizacija mora biti v prihodnje deležna tudi podpore EU. Ministrica je dejala tudi, da je Slovenija s pripadniki Slovenske vojske že od leta 2013 aktivno vključena v  prizadevanja misije EUTM Mali za izgradnjo malijskih oboroženih sil, na izkušnjah katere bi bilo smiselno graditi prihodnja prizadevanja za doseganje polnih operativnih zmogljivosti skupnih regionalnih sil.

 

Na skupnem delovnem kosilu z zunanjimi ministri EU so skladno s sklepi junijskega Evropskega sveta nadaljevali razpravo glede krepitve varnosti in obrambe EU, s poudarkom na izvajanju sprejetih odločitev glede stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in Evropskega obrambnega sklada (EDF). PESCO bo skupini držav, ki imajo ustrezne vojaške zmogljivosti, omogočil, da razvijejo tesno sodelovanje in izvajajo vojaške operacije na podlagi odločitve in v imenu EU. Cilji EDF so predvsem učinkovita poraba sredstev za skupne obrambne zmogljivosti, večja varnost državljanov EU ter konkurenčna in inovativna industrijska baza.

 

Zunanji in obrambni ministri so govorili o političnih smernicah za določitev konkretnih zavez in kriterijev PESCO ter operacionalizacijo EDF. Kriteriji in zaveze PESCO naj bi vsebovali štiri glavne sklope, in sicer obrambne investicije, operativno sodelovanje v operacijah in misijah SVOP, razvoj zmogljivosti in povezljivost. Podprli so nemško-francoski predlog glede konkretnih zavez in kriterijev PESCO. Ministrica Andreja Katič je dejala, da Slovenija podpira tako PESCO kot nosilni element celotnega obrambnega paketa kot tudi v večini predloge zavez in kriterijev za vstop v PESCO. Poudarila je pomen realističnega, uravnoteženega in inkluzivnega pristopa za skupno korist, s spodbujanjem tistih, ki imajo voljo in zmogljivosti. Eden od kriterijev bi po oceni ministrice Andreje Katič moral vključevati sodelovanje malih in srednje velikih podjetij ter njihovo vključevanje v verigo dobav večjih podjetij. Prav tako se Slovenija zavzema, da se na modularni ravni vključi z že obstoječimi projekti in silami, tudi v luči enovitega nabora sil, ter prek projektov PESCO stremi k doseganju lastnih ambicij in potreb. Glede operacionalizacije EDF so se ministri strinjali, da so pomembni predvsem jasna določitev prednostnih zmogljivosti in kriterijev za skupne projekte, učinkovito vključevanje namenske industrije vseh držav članic, tudi malih in srednjih podjetij, ter višina in način financiranja skupnih razvojnih projektov s strani držav članic EU. Kot je izpostavila ministrica Andreja Katič, se Slovenija zavzema, da bi EDF identificiral in podpiral tudi programe in projekte regionalnega obrambnega sodelovanja ter da ne bi bil namenjen samo za projekte PESCO. Za Slovenijo bodo zanimivi tisti raziskovalni in zmogljivostni projekti, ki bodo komplementarni projektom v okviru ciljev zmogljivosti Nata, ki jih želimo doseči v dolgoročnem obdobju.

 

Ministri so v povezavi s PESCO in EDF govorili tudi o usklajenem pregledu na področju obrambe (CARD), v okviru katerega bi z bolj strukturiranim sodelovanjem pospešili obrambno sodelovanje ter povezali strateško raven z načrtovanjem. Govorili so tudi o sodelovanju, komplementarnosti in nepodvajanju z Natom ter operacionalizaciji odločitev glede bojnih skupin EU, vključno s spremembami financiranja vojaških operacij prek mehanizma Athena.

 

Foto: https://www.flickr.com/photos/eu2017ee/albums