Skoči na vsebino

POSODOBITEV LETALIŠČA CERKLJE OB KRKI

Aktualno

Na letališču Cerklje ob Krki umerili navigacijske naprave

Projekt tehnološke prenove letališča Cerklje ob Krki je v sklepni fazi. Navigacijska sredstva so že postavili, sredi septembra pa so te naprave tudi umerili. Letališče je tako na dobri poti k pridobitvi kategorije CAT I. Zaradi težav s pridobivanjem dovoljenja za zaporo ceste, ki je prečkala območje, na katerem stojijo antene, se je projekt postavitve inštalacij, anten in luči ustavil za eno leto. Skupna vrednost projekta navigacijskih sredstev je 2,6 milijona evrov, financiran pa je bil iz državnega proračuna. 

 

Navigacijska sredstva

 

Na letališču so postavili navigacijska sredstva, ki bodo pilotom omogočala pristajanje s pomočjo instrumentov oziroma tako imenovani natančni prilet (precision approach):

 

Dopplerjev visokofrekvenčni vsesmerni oddajnik DVOR 432/DME 415 oddaja signal v vse smeri in skupaj z znano lokacijo določa položaj letališča. Z njim je kolociran DME, torej oddajnik, ki določa razdaljo do lokacije, kjer je postavljen, tako da piloti hkrati dobijo podatek o lokaciji in razdalji do letališča.

Sistem za instrumentalno pristajanje ILS 420 je namenjen pristajanju tudi v slabših vremenskih razmerah in ponoči. Na letališču je postavljen ILS CAT I, kar pomeni, da mora pilot, ki uporablja ta sistem, na razdalji 550 metrov in višini 60 metrov videti luči praga vzletno-pristajalne steze. Ta sistem je sestavljen iz GP-antene (določa nominalni kot pristajanja, ki je 3°), LLZ-antene (določa oddaljenost od osi vzletno-pristajalne steze levo in desno), MM-oddajnika (srednji označevalnik, ki je postavljen na razdalji 1050 metrov +/- 150 metrov od praga vzletno-pristajalne steze) in OM (zunanji označevalnik, ki je postavljen na oddaljenosti od 9 do 12 kilometrov od praga vzletno-pristajalne steze). Konfiguracija našega ILS je dvojna. Zgoraj je že opisana prva konfiguracija, druga konfiguracija pa sta GP-antena s kolociranim DME in LLZ-antena. Pri tej konfiguraciji ni treba uporabljati OM- in MM-označevalnikov. Ta konfiguracija je namenjena predvsem letališčem, ki so v naseljih, kjer ni mogoča postavitev OM- in MM-označevalnikov. Pri nas imamo obe zaradi potreb letalske šole, saj lahko tako vadijo različne postopke.

Vsaka naprava LLZ, GP in markerji so sestavljeni iz oddajnega ter monitorskega dela, ki preverjata pravilno delovanje oddajnega dela. Prav tako ima vsaka naprava v sistemu rezervni oddajnik in monitor. Tudi napajanje mora biti neodvisno in je navadno zagotovljeno z akumulatorji, ki morajo zagotavljati vsaj 30-minutno avtonomijo ob izpadu mreže. Informacije o delovanju in stanju naprav se pošiljajo v tehnični nadzorni center, od koder se lahko tudi upravlja naprave, informacijo o delovanju pa se pošilja tudi kontroli letenja.

Vsesmerni oddajnik NDB (Non Directional Beacon) deluje po načelu oddajanja signala v vse smeri na točno določeni frekvenci. Letalo na podlagi tega signala določi, kje je glede na položaj letala položaj oddajnika. Z ugotavljanjem položaja dveh ali treh NDB-jev lahko pilot določi svoj položaj v prostoru. Za urjenje vojaških pilotov sta v Cerkljah ob Krki postavljena dva oddajnika NDB.

DDF 04 je digitalni radiogoniometer, ki se uporablja kot pomožno navigacijsko sredstvo in daje podatek o smeri letalnika v trenutku, ko ta komunicira s kontrolo letenja.


Umerjanje navigacijskih sredstev

 

Lastnik infrastrukture in navigacijskih sredstev na letališču Cerklje ob Krki je Ministrstvo za obrambo, izvajalec nalog kontrole zračnega prometa in navigacijskih storitev pa je javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS), ki bo navigacijske naprave uporabljalo in skrbelo tudi za njihovo vzdrževanje. Major Borut Angeli iz projektne skupine, ki skrbi za prenovo letališča, je povedal, da so pred vložitvijo vloge za pridobitev obratovalnega dovoljenja opravili letalsko umerjanje navigacijskih sredstev, in dodal: »Začetno umerjanje oziroma kalibracijo je izvajalo beograjsko podjetje Smatsa, ki ima pogodbo s KZPS. Poleg začetne obstaja tudi periodična kalibracija, ki se izvede hitreje kot začetna, ker se kontrolirajo le nekateri parametri in ne vsi kot pri začetni.«

Kalibracija je predpisana z zakonodajo in jo je treba redno izvajati. Na letališču v Cerkljah ob Krki so kalibriranje opravljali prvič, zato je bil postopek nekoliko zahtevnejši in daljši od periodičnega kalibriranja. Letalski inšpektor Darko Raščanin iz Smatse je povedal, da so v Sloveniji kalibrirali radionavigacijska sredstva na letališčih v Ljubljani, Mariboru in Cerkljah ob Krki. V štirih dneh so opravili 24 ur letenja in tako umerili vse naprave na teh letališčih. Leteli so z letalom beechcraft kingair 350, oprema na letalu pa je nemškega proizvajalca Aerodata AD-AFIS-260. Posadko sestavljajo dva pilota in letalski inšpektor oziroma inženir za navigacijska sredstva, ki je odgovoren za pripravo procedur za letenje. Piloti na podlagi inženirjevih načrtov opravijo let in preverjajo delovanje radionavigacijskih sredstev. Letalski inšpektor Darko Raščanin je ob tem povedal: »V Cerkljah ob Krki smo umerili sistem za instrumentalno pristajanje. Sistem je nov, zato smo skupaj opravili približno 40 priletov na letališče in medtem preverili parametre ILS. Z inženirji na tleh smo bili v nenehnem stiku in jim javljali podatke, ki smo jih sprejemali v letalu. Na podlagi teh podatkov so oni na letališču umerili radionavigacijske sisteme v dovoljene tolerance. Po testiranjih izdamo certifikat, s katerim potrdimo tehnično ustreznost radionavigacijskih sredstev na določenem letališču za uporabo v prometu.« Glede na kategorijo letališča umerjajo različne sisteme po predpisih ICAO ali FAA. Vsi navigacijski sistemi, ki podpirajo letenje, morajo biti redno testirani. Odvisno od zahtevane natančnosti oziroma kategorije letališča te kalibracije izvajajo na tri mesece, pol leta ali enkrat na leto. Na letališču Cerklje ob Krki bodo v prihodnje umerjanja trajala dan ali dva in se bodo izvajala v okviru redne kalibraže vseh navigacijskih naprav v Sloveniji, kar izvaja KZPS, je povedal major Angeli. Umerjanje naprav na letališču Cerklje ob Krki so opravili v 11 urah v dveh dneh. 

Preden bodo navigacijske naprave v funkciji, mora KZPS zanje pridobiti obratovalno dovoljenje. V projektni skupini pričakujejo, da bo KZPS do konca novembra podala vlogo za pridobitev poskusnega obratovalnega dovoljenja, saj morajo sredstva delovati 2000 ur, da lahko pridobijo stalno obratovalno dovoljenje. Kdaj bodo dobili poskusno obratovalno dovoljenje, je odvisno od Javne agencije za civilno letalstvo. Poleg pridobitve obratovalnega dovoljenja morajo pripraviti še procedure za uporabo navigacijskih sredstev.

 

Letališče niso le naprave in objekti. V projektni skupini, ki jo vodi Jožef Lacko, opozarjajo, da bo za nemoteno obratovanje letališča treba poskrbeti tudi za kader. Letalska baza mora biti sposobna delovati in vzdrževati tak kompleks. To pomeni, da se bo morala nujno popolniti s kadrom, ki bo usposobljen in certificiran skladno z letalsko zakonodajo ter specialnimi vozili in opremo, ki jih zahteva tak kompleks.


Besedilo: Borut Podgoršek

Fotografije: Aleš Pušavec in Borut Podgoršek

 

Dopplerjev visokofrekvenčni vsesmerni oddajnik
Del sistema ILS je tudi LLZ-antena.
Anteni kota drsnosti in merjenja oddaljenosti letala od antene
Oprema za kalibracijo navigacijskih sredstev
Beechcraft kingair 350
 

Nova ploščad za transportna letala

Precejšnje zmanjšanje obrambnega proračuna v zadnjih letih je na le dva odstotka njegove vrednosti zmanjšalo tudi vrednosti naložb v opremo in oborožitev Slovenske vojske. Projekti, kakršen je tudi posodobitev letališča v Cerkljah ob Krki, sofinanciral pa ga je Nato, so zato še toliko bolj pomembni.

V okviru tega projekta so lani podpisali pogodbo, januarja letos pa začeli gradbena dela na ploščadi za transportna letala, ki se bo, ko bo prihodnje poletje končana, razprostirala na 76.936 m2. Nova ploščad bo namenjena parkiranju transportnih letal in jo nujno potrebujejo, ker sedanje ploščadi nimajo ustrezne nosilnosti in gabaritov za premik ter parkiranje tovrstnih letal.

»Naložbena vrednost, ki jo v celoti plača Nato, je 8.316.538 evrov, projekt pa obsega gradnjo celotne ploščadi in vozne steze H ter širitev spojnice C,« je povedal vodja posodobitev letališča v Cerkljah ob Krki Jožef Lacko in dodal, da so v projektu, ki so ga pripravili v LUZ d. d., načrtovani tudi osvetlitev ploščadi, kontrolirano odvodnjavanje padavinskih voda z lovilci olj in ponikovalnima lagunama, vertikalna signalizacija ter robne luči. Dela opravlja konzorcij treh podjetij. Glavni nosilec pogodbe je CGP, z njim pa sodelujeta Kostak in Begrad. Vsa podjetja so slovenska in iz Dolenjske. Poleg glavnih izvajalcev in podpisnikov pogodbe na gradbišču delajo tudi njihovi nominirani podizvajalci Strdin, Žarn, OMP ter Giro Santosa. Vsak dan je na gradbišču v povprečju trideset delavcev, ki so že opravili 50.000 delovnih ur.


Parkirne površine se bodo podvojile

Na ploščadi bo šest parkirnih mest za taktična transportna letala C-130, C-27J in C-295 ter dve parkirni mesti za strateška transportna letala C-17, C-5, An-124 in A400M. Nosilnost ploščadi je prilagojena tovrstnim tipom letal. Na ploščadi je 7840 m3 vgrajenega betona, 150 ton armaturnih mrež, 60.000 m2 asfalta (trije sloji z osem, osem in pet centimetri, skupaj 21 centimetrov) za vozne površine in 16.000 m2 asfalta z debelino šest centimetrov za robni pas za nevozne površine. Predhodno je površina utrjena s 35 centimetri tamponskega sloja in betonsko stabilizacijo. Parkirne površine so utrjene z betonskim voziščem, vozne površine pa z asfaltom. V celoti je zgrajen in opremljen tudi heliport, ki je severovzhodno od ploščadi za transportna letala. Na ploščadi bo vgrajenih 69 stoječih in deset povoznih robnih luči, ki oddajajo modro svetlobo, kupljene pa so v podjetju ADB v Belgiji, je povedal član projektne skupine in odgovoren za ploščadi in vizualno navigacijo letališča Aleš Ambrožič. Ploščad bo osvetljena z reflektorji, ki so pritrjeni na osmih stebrih z višino 21 oziroma 26 metrov.


Posodobitev letališča bo končana leta 2016

Poleg nove ploščadi je načrtovana tudi gradnja gasilskega objekta, skladišča za gorivo in sistema za zaviranje lovskih letal. Razpis za gradnjo skladišča za gorivo je že objavljen. Lacko pričakuje, da bodo pogodbo z izvajalcem podpisali še letos, projekt pa naj bi bil končan leta 2016. Prav tako bo tega leta podpisana pogodba za gradnjo sistema za zaviranje lovskih letal, kar je tudi zadnji projekt v okviru posodobitve letališča. »V tem trenutku proučujemo stroške vzdrževanja zaviralnega sistema. Sistem se mora kljub neuporabi redno vzdrževati, kar pomeni dodatne stroške. Naša letala tega sistema ne bodo uporabljala,« je povedal Lacko.

Zaradi pomanjkanja denarja bodo do nadaljnjega brez zidanega objekta ostali gasilci in reševalci. Iz starega letališkega stolpa se bodo gasilci in reševalci preselili v začasni montažni šotor, ki bo na ploščadi. Glede na kategorijo letališča imajo dovolj gasilske in reševalne opreme. »Nakup druge opreme za podporo logistike okrog letal je odvisen od nalog, zaradi katerih bi na letališče prispela transportna letala. Tovrstne potrebe se bodo usklajevale v postopku podpore države gostiteljice. Letališče prav tako nima stalnih sistemov za razledenitev letal, predvidena pa je lokacija, na kateri bi se sistem lahko uporabljal. Za raztovarjanje eksplozivnih sredstev in njihovo hranjenje je bila v prvih mesecih letošnjega leta končana gradnja ploščadi R. Uporabno dovoljenje zanjo že imamo, pridobitev obratovalnega dovoljenja pa poteka. Ploščad je osvetljena z reflektorji in opremljena z lučmi za vizualno navigacijo ter bermami oziroma zaščitnimi nasipi. Prav tako sta bili v začetku leta zgrajeni skladiščna ploščad za začasno skladiščenje eksplozivnih sredstev in delavnica za njihovo sestavljanje oziroma formiranje,« je povedal Lacko.


Gradimo za vojaško in civilno rabo

Vsi objekti na letališču so zgrajeni dvonamensko, torej tudi po civilnih predpisih. Letališče bo skladno s sklepom slovenske vlade namenjeno tudi civilnim letalom. Prostor za aktivnosti civilnega letalstva je zagotovljen na severni strani vzletno-pristajalne ploščadi, kjer bi lahko potekale tudi druge gospodarske dejavnosti. Projekt Feniks, ki je predvideval prav razvoj civilnega dela letališča, do danes še ni zaživel. Investitorji, ki so se do zdaj zanimali, se niso odločili za to lokacijo.

Po končani posodobitvi bo na letališču približno šestdeset parkirnih mest za letala in helikopterje. Ob tem se smiselno postavlja vprašanje, čemu tolikšne zmogljivosti. V zadnjih štirih letih na letališču ni pristalo nobeno transportno letalo. Lacko ob tem poudarja, da letala niso pristajala, ker vzletno-pristajalna steza še ni povsem končana, prav tako pa sedanja steza ni bila v celoti v uporabi zaradi drugih del, saj so bile na njej občasne delne zapore. Ob tem pove, da se obrambna infrastruktura gradi zaradi povečanja obrambne sposobnosti in ima hkrati tudi učinek odvračanja. »Natov obrambni koncept temelji na solidarnosti pri zagotavljanju zmogljivosti in sodelovanju v obrambnih operacijah. Operacije skladno z doktrino potekajo zunaj držav članic, to pa zahteva ustrezne transportne zmogljivosti in infrastrukturo, ki lokacijsko omogoča dostop na območje operacij. Želimo, da bi ploščad z vidika vojaške uporabe samevala, saj bi to pomenilo, da v naši širši okolici ni vojaških operacij,« je končal Lacko.

 

Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek

Oktober, 2014

Zemeljska dela okrog ponikovalne lagune
Razširjena spojnica C
Pogled na transportno ploščad, kjer je poleg stolpa prostor za gasilski objekt
Zaključna dela na betonski ploščadi
Urejanje okolice transportne ploščadi
Asfaltiranje zgornjega petcentimetrskega sloja ploščadi

Pogovor z vodjo projektne skupine za posodobitev letališča v Cerkljah ob Krki Jožetom Lackom

Projekt posodobitve edinega vojaškega letališča v Sloveniji v Cerkljah ob Krki prehaja v sklepno fazo. Poleg 8,3 milijona evrov vrednega projekta gradnje ploščadi za transportna letala tik ob novem letališkem stolpu, za katerega je MO z izvajalci gradbenih del prejšnji mesec podpisalo pogodbo, jih do konca posodobitve letališča čakajo še trije večji investicijski projekti, vsi financirani z Natovim denarjem. Projekti obsegajo gradnjo hangarja za vzdrževanje letal in postavitev rezervoarjev za oskrbo z gorivom ter sistema za zaviranje letal na vzletnopristajalni stezi. Kot je pojasnil vodja projektne skupine za posodobitev letališča v Cerkljah ob Krki Jože Lacko, bo projekt prenove v celoti končan do konca leta 2015, vrednost naložbe pa bo v okviru ocenjenih 70 milijonov evrov, od katerih bo 41 milijonov prispeval Nato, Slovenija pa nekaj manj kot 30 milijonov evrov.

 

Kaj obsega projekt letališke ploščadi za transportna letala, kolikšna je njegova vrednosti in kdo ga financira?
Predmet pogodbe je gradnja ploščadi za transportna letala. Ploščad bo dovoljevala postavitev petih taktičnih transportnih letal C-17 in dveh letal za strateški transport C-5. Ploščad meri 90.000 kvadratnih metrov, njena gradnja pa bo s tehnološkega vidika zahtevna, saj bo morala zagotavljati ustrezno trdnost in bo osvetljena. Pri tem bi rad povedal, da smo v okviru prenove že zgradili ploščad za posebni tovor oziroma hot cargo v primeru, da letalo na letališče pripelje oborožitev ali minskoeksplozivna sredstva. V takih primerih ga je treba ločiti od drugih letal, da se lahko izvede raztovarjanje v posebno skladišče za minskoeksplozivna sredstva, ki smo ga tudi že zgradili. Predvideni rok za izvedbo pogodbenih del za gradnjo ploščadi je 18 mesecev od dneva uvedbe v delo. V okviru vzpostavitve letaliških zmogljivosti za letalski transport nam manjkajo le še rezervoarji za gorivo, saj težka transportna letala porabijo bistveno več goriva kot druga. Naložba bo v celoti financirana z Natovim denarjem, njena vrednost pa bo 8,3 milijona evrov.


Kateri projekti vas še čakajo dokonca letališke prenove?
Od večjih projektov naj omenim gradnjo še enega hangarja, ki bo namenjen vzdrževanju letal. Drugi večji projekt je postavitev rezervoarjev za oskrbo z gorivom, tretji in tehnološko najbolj zahteven pa bo postavitev sistema za zaviranje lovskih letal, ki z jeklenico čez vzletno-pristajalno stezo ob dotiku z zaviralno kljuko letalo ustavi na manjširazdalji. Sistem bo podoben sistemu zaviranja letal ob pristanku na letalonosilkah. Leta 2015 bodo vsi omenjeni projekti uresničeni, s čimer bo letališče postalo primerljivo vojaškim letališčem v državah članicah Nata, s katerimi smo skupaj vstopili v zavezništvo. Ni nujno, da bo to tudi končna podoba letališča,  saj se potrebe Nata, ki projekt sofinancira, nenehno spreminjajo in prilagajajo varnostnim
razmeram v okolju. Naj poudarim, da smo pri prenovi upoštevali načelo dvonamembnosti. Objekte, ki jih vzpostavljamo za potrebe Nata, prilagajamo tudi za našo uporabo, zato nam v SV ne bo treba graditi svojih zmogljivosti.

Ali bo zavezništvo finančno podprlo tudi omenjene tri projekte?
Vsi trije projekti bodo financirani le z Natovim denarjem, razen pri gradnji rezervoarjev za gorivo bo manjši delež zagotovila Slovenija. Omenjeni projekt zahteva tudi gradnjo nove pristopne ceste do letališča in zahodnega vhoda na letališče, s čimer bomo
prometno razbremenili osrednji del Cerkelj ob Krki ter se izognili neposredni bližini kmetov, ki jim zemlja pomeni osnovni vir preživetja. Po drugi strani se zavedamo, da bodo prav naši sosedje zelo pomembni z vidika zagotavljanja varnosti.


Vsi razpisi so bili mednarodni, kar pomeni, da so svoje ponudbe lahko poslala tudi tuja podjetja. Kakšen je bil njihov delež v primerjavi z domačimi izvajalci?

Tuja podjetja opravljajo le tiste posle, za katere v Sloveniji ni ustreznih izvajalcev. Pri tem bi rad omenil predvsem dobavo navigacijske opreme, sistemov za osvetljevanje letališča, meteoroloških naprav in drugega. Tudi sistem za ustavljanje letal bo iz tujine, saj jih na svetu izdeluje le en proizvajalec, zato tudi ne bomo potrebovali javnega razpisa. Tudi vsi tuji dobavitelji opreme so za gradbena in inštalacijska dela praviloma najemali domače izvajalce. Ocenjujem, da je kar 90 odstotkov investicijskega denarja za letališče ostalo pri nas.

Med javnimi predstavitvami ste poudarjali, da bo projekt prinesel tudi možnost za nova delovna mesta v regiji, kar je glede na stopnjo brezposelnosti v Sloveniji zelo spodbudno. Koliko mest je bilo ustvarjenih zaradi obnove letališča?
Najprej moram poudariti, da so že nova delovna mesta. Med prenovo letališča od leta 2008 do danes namenjamo za naložbe približno deset milijonov evrov na leto. Do 70 odstotkov tega denarja ostaja v širšem posavskem bazenu. Konkreten izračun kaže, da je iz naložb v letališče do zdaj to območje dobilo približno 40 milijonov evrov, kar pomeni tudi nova delovna mesta v gradbeni stroki in drugih panogah, ki so z njo tesno povezane. Od tega je na primer kmetijski sektor dobil več kot 3,5 milijona evrov. V razvojnem smislu naložbeni denar ustvarja delovna mesta, vprašanje prejemnikov denarja pa je, kako ga uporabijo.

Koliko bo novih delovnih mest, ki bodo posledica delovanja letališča?
Kadrovske projekcije smo javno pripravljali in objavljali leta 2007 ter 2008, ko je bilo obdobje največje rasti gospodarstva. Takrat je tudi obrambni resor imel popolnoma drugačne razvojne načrte, kot jih ima danes, zato te projekcije ne veljajo več. Spomnim naj, da smo takrat na primer bili pred nakupom transportnega letala in helikopterjev, zato smo imeli projekcijo večjega števila zaposlenih na letališču. V tem trenutku je težnja na kadrovskem področju v upadanju, saj je obseg dejavnosti na letališču danes celo manjši, kot je bil takrat. Enako velja za vzpostavitev civilnega dela letališča. Precej novih delovnih mest je bilo v projekcijah povezano tudi z delovanjem civilnega letališča. Z višjo kategorijo vojaškega letališča se bo vzpostavila tudi potreba po novih delovnih mestih, predvsem za specialiste za vzdrževanje vseh omenjenih zapletenih tehnoloških naprav. Potreba po takšnem kadru je bila na tem območju prepoznana že pred leti, ko je bila tudi delno zaradi tega projekta sprejeta odločitev, da se v Krškem ustanovi tehnična fakulteta za šolanje kadra, ki bo uporaben tudi za potrebe letališča.

MO pri obnovi letališča dobro sodeluje tudi z lokalno skupnostjo, kar se je pokazalo v postopkih nakupov dodatnih zemljišč. Koliko hektarjev ste odkupili?

Po prvotnem načrtu obnove smo imeli namen od okoliških prebivalcev odkupiti približno 45 hektarjev zemljišč, kar bi nam omogočilo optimalno razporeditev navigacijskih naprav v okolici letališča. Z ekonomsko krizo in posledično z zmanjševanjem sredstev ter zaradi visoke prodajne cene kmetijskih zemljišč, saj smo za kvadratni meter morali plačali več kot tri evre, pri čemer smo plačali tudi odškodnino za izgubo ekonomskega potenciala kmetij, smo se odločili za odkup približno 30 hektarjev zemlje. To smo lahko uresničili tako, da smo lokacijo enega radarja, ki je bila predvidena na zemljišču, premaknili bližje letališču, kar je tudi s tehničnega vidika ustrezno. Tako smo se odpovedali nakupu približno dodatnih desetih hektarjev in privarčevali nekaj denarja. MO je za nakup potrebnih zemljišč plačalo približno 3,5 milijona evrov. Tudi ta denar predstavlja razvojne zmogljivosti za regijo, saj se bodo lahko kmetije zaradi tega denarja širile, posodabljale in ustvarjale nova delovna mesta. V postopkih za nakup zemljišč smo sklenili pogodbe s 300 lastniki parcel v bližini letališča, pri čemer smo le dva primera posredovali na sodišče v razlastitveni postopek, ki pa se ni uresničil, ker smo se že med mediacijo z lastnikoma dogovorili za ponujeno ceno. Vse to kaže na naš korekten, spoštljiv in odgovoren odnos do okoliških kmetov, ki jim zemlja pomeni osnovni vir preživetja. Po drugi strani se zavedamo, da bodo prav naši sosedje zelo pomembni z vidika zagotavljanja varnosti.

V prenovi letališča je predvidena tudi gradnja civilnega letališča na severnem delu v okviru projekta Feniks. Kakšne so realne možnosti in kakšno je zanimanje investitorjev?
V zadnjih letih smo zaznali kar nekaj pobud, da bi na severnem delu, ki obsega 65 hektarjev, vzpostavili območje za potrebe civilnega zračnega prometa. To območje je eno izmed redkih v Sloveniji, ki leži v neposredni bližini avtoceste in ima urejen prostorski načrt, kar pomeni, da investitorju omogoča, da hitro začne naložbo in pridobivati gradbeno dovoljenje. Celo vlada je februarja letos sprejela sklep, s katerim je zavezala resorna ministrstva, da pospešijo dejavnosti pri projektu Feniks, ki pa ne obsega le gradnje civilnega letališča, temveč tudi logistično in servisno cono, ker je prepoznala možnosti tega območja, ki ima pomembno gospodarsko podporo. Nekateri večji gospodarski subjekti v tej regiji na primer uporabljajo letala za prevoz svojih izdelkov na tuje trge. Če temu prištejemo še turizem, razlogov za gradnjo civilnega letališča ne zmanjka.

Čeprav letališče sofinancira Nato, je najbrž odveč bojazen, da zavezništvo v Sloveniji gradi letalsko bazo, iz katere bi vsak dan letela Natova letala.
Letališča, na katerih so nenehno letala zveze Nato, so že izbrana in cerkljansko ni med njimi, zato tudi preleti Natovih letal na tem območju ne bodo vsakodnevni, ker je tudi koncept uporabe letališča povezan z varnostnimi razmerami v širši okolici. Glede na to, da v prihodnje ni predvidevanj po poslabšanju razmer v okolici, je tudi verjetnost, da bo Nato več uporabljal letališče, razmeroma majhna. Če bi se varnostne razmere bistveno poslabšale in bi zahtevale vojaško posredovanje, lahko pričakujemo
večjo navzočnost Natove flote. Še enkrat bi rad poudaril, da Slovenija z letališčem ohranja popolno suverenost, ne glede na to, kdo je projekt sofinanciral. Uporaba cerkljanskega letališča je povezana z načelom podpore države gostiteljice, ki predvideva, da uporabnik prosi državo gostiteljico, če na njenem ozemlju potrebuje določene storitve. Država gostiteljica mu lahko ugodi ali njegovo prošnjo zavrne, lahko pa predpiše tudi pogoje uporabe. Glede na resnično stanje in trenutne zmožnosti naše države se moramo zavedati, da smo, kar zadeva letališče oziroma širši nadzor zračnega prostora, predvsem uporabniki Natovih varnostnih storitev, saj Natova letala nenehno in brez finančnih nadomestil varujejo slovenski zračni prostor. Pri tem vzletajo z letališč, ki so prav tako v bližini naselij, kjer so prebivalci vsak dan izpostavljeni hrupu pri njihovem odhodu na misije za potrebe Slovenije, ne glede na to, da varnostne razmere v tem okolju niso zaostrene. Tako kot poznamo mednarodno delitev dela, poznamo v zavezništvu solidarnost pri zagotavljanju varnosti. Za prvi proces je precej jasno, da je vložek premo sorazmeren pričakovanemu rezultatu, da brez vloženega dela, visoke produktivnosti itn. ne gre pričakovati uspeha na trgu, v drugem primeru, torej pri zagotavljanju varnosti države, pa se prevečkrat nerealno pričakuje, da bomo le porabniki storitve, katere zapitek bo plačal nekdo drug.

Koliko denarja bo prispeval Nato in kakšen bo nacionalni naložbeni delež v prenovo letališča?
Natov delež se je nekoliko povečal, saj je delež odobrenega denarja, vključno s projekti, ki nas še čakajo, približno 41 milijonov evrov. Nacionalni investicijski delež se je zmanjšal za tretjino od načrtovanega in po zadnjih podatkih ne bo dosegel 30 milijonov evrov.

Besedilo: Marko Pišlar
Fotografija: Bruno Toič

November 2013

 

Sejem letališke opreme München 2013

Sejem Inter Airport Europe je specializiran sejem, namenjen le opremi, ki je na letališčih oziroma je za delovanje letališča obvezna. Sejem je organiziran na dve leti. Letošnji je bil devetnajsti s približno 6000 razstavljavci iz 30 držav, predstavljal pa je v svetovnem merilu najobsežnejši pregled najnovejših izdelkov in storitev za terminale, pristajalne steze, ploščadi ter hangarje. Sejem je 9. in 10. oktobra obiskala štiričlanska delegacija z MO.


Namen ogleda sejma je bil pridobiti informacije o opremi za nemoteno delovanje letališča v Cerkljah ob Krki. Poudarek pri ogledu opreme je bil na letni in zimski službi za urejanje pristajalnih ter taksi površin, na gasilski službi in opremi za premikanje letal ter delovanje letaliških služb na letališču.


Delegacijo je pri ogledu sejma zanimala predvsem oprema za gasilsko reševalno službo, oprema za vzdrževanje letaliških površin, oprema za potrebe sprejema zrakoplovov ter oprema za nadzor in vodenje letaliških služb. Ta oprema je za SV aktualna, saj je na letališču v Cerkljah ob Krki še nimamo oziroma sedanja sredstva niso dovolj ali primerna, zato jih bo treba, če bo mogoče, dokupiti oziroma nadgraditi, da bo letališče lahko dobilo obratovalno dovoljenje ustrezne kategorije.


V okviru gasilske reševalne službe smo si ogledali predvsem rešitve, ki jih trenutno predstavljajo vodilni izdelovalci glavnih gasilskih reševalnih vozil. Poleg sedanjih priznanih proizvajalcev Ziegler, Rosenbauer, Iveco Magirus, Kronenburg in Oshkosh so se na tržišču pojavili še proizvajalci iz Poljske, na primer ISS W, in Turčije, in sicer Volkan. Pri vseh proizvajalcih je opazna težnja zagotavljanja vozila s čim večjo količino vode. Tako so vozila 8 x 8 opremljena z največ 18.000 litri vode, vozila 6 x 6 pa z najmanj 12.000 litri vode. Na vseh vozilih je opazna vgradnja bistveno močnejših monitorjev od zahtevanih s predpisi. Večina vozil je opremljena z glavnim monitorjem s pretokom do 10.000 litrov vode, standard pa predpisuje pretok le 3785 litrov na minuto.


Pri opremi za vzdrževanje letaliških površin, to so snežni plugi, ščetke za čiščenje površin, posipalci za posipni material in odpihovalci, je opaziti, da je bila večina posipalcev na sejmu v kombinaciji posipalec posipnih materialov in razpršilec kemikalij (v tekočem stanju) proti zmrzali. Pri plugih, ščetkah in odpihovalcih je opazna težnja vgradnje vseh treh sistemov v eno vozilo oziroma prikolico. Omenjena težnja je vidna tako na večjih kot manjših vozilih.


Oprema za sprejem zrakoplovov obsega vozila za razledenitev letal, vlečna vozila za vleko letal ter vozila za praznjenje in odvoz fekalij. Pri opremi za sprejem zrakoplovov ni bilo videti bistvenih sprememb. Zanimiva je bila le predstavitev podjetja Westergaard, ki je predstavilo nizkocenovno različico vozila za razledenitev na šasiji teleskopskega terenskega viličarja.


Med razstavljavci je zavzemal opazno mesto proizvajalec nizkopodnih letaliških avtobusov TAM DURA BUS iz Maribora z dizelmotorji, hibridnim pogonom, motorji na zemeljski plin ali električnimi motorji. Proizvodi bodo zanimivi za potniški promet na letališču v Cerkljah ob Krki.


K opremi za nadzor in vodenje letaliških služb spada poleg HW-opreme predvsem programska oprema za nadzor in vodenje letaliških služb. Na sejmu je bilo predstavljeno več rešitev proizvajalcev, ki imajo programske rešitve kot spremljajočo ponudbo. Izstopajo rešitve firm IDS iz Italije, Siemens in Topsystem iz Nemčije, AD B iz Belgije ter Vinci iz Francije. Opozoriti je treba na skupne točke teh rešitev, na primer upravljanje informacij o linijah, poletih in letaliških zmogljivostih, dnevni in sezonski urnik poletov, upravljanje zemeljske oskrbe, upravljanje razpoložljivosti objektov, upravljanje potnikov in prtljage, upravljanje pogodb, zaračunavanje, poročila, podporo odločanju, sistemsko integracijo, vzdrževanje letališč, sisteme na letališčih, in sicer kontrolni stolp, osvetlitev, tako imenovane komunikacije air-ground, vreme, IP-omrežje, video nadzor, varnost, detekcijo in zaščito pred požari itn.


Podrobneje smo si ogledali posebno rešitev za vzdrževanje objektov in infrastrukture letališča pri firmi IDS , kar nas je zanimalo zaradi potrebe po uvedbi sodobne računalniške aplikacije na letališču v Cerkljah ob Krki, kjer že poteka uvajanje sistema topobase za podporo upravljanja objektov in infrastrukture, uporaben pa bo tudi za vso drugo infrastrukturo in objekte v lasti Ministrstva za obrambo. Ugotovili smo, da rešitev firme IDS podobno kot topobase vključuje poslovno aplikacijo, integrirano na centralno bazo podatkov in sistem GIS.


Na sejmu je bilo opaziti veliko vozil, tudi glavnih gasilskih vozil, katerih konstrukcija podvozja, torej šasija s kabino, izhaja iz klasičnih gospodarskih vozil in je nadgrajena z ustrezno nadgradnjo. Prednosti takšnih vozil sta nižja cena in cenejše vzdrževanje, saj so nadomestni deli enaki kot za gospodarska vozila. Vsekakor je pri izbiri opreme treba preveriti skladnost in zahteve tako s civilnimi kot vojaškimi standardi ter predpisi glede na zahtevano kategorijo letališča.


Dobili smo potrditev, da smo težnje pri opremi za gasilsko reševalno službo na letališču, in sicer pri letaliških gasilskih reševalnih vozilih — LGRV , ustrezno upoštevali pri tehničnih zahtevah, ki smo jih določili pri razpisu za rabljena LGRV .

 

Besedilo: višji vojaški uslužbenec XII. razreda mag. Leon Grašič, štabni vodnik Matjaž Kovač, nižji vojaški uslužbenec VII. razreda Andrej Skvarča, projektna skupina Cerklje

Fotografije: Matjaž Kovač in arhiv proizvajalcev opreme

November 2013

GLAVNO GASILSKO VOZILO IVECO MAGIRUS DRAGON II (6 X 6)
GLAVNO GASILSKO VOZILO OSHKOSH STRIKER 6 x 6
VEČNAMENSKO VOZILO ZA ČIŠČENJE LETALIŠKIH POVRŠIN BOSCHUNG JET BROOM 9000 (6 X 6)
Plug, ki ima možnost hitrega preklopa na ščetke in posipalec na zadnjem delu vozila
Nizkocenovna različica vozila westergaard za razledenitev letal na šasiji teleskopskega terenskega viličarja
Vozilo za razledenitev letal JBT

Nov korak do kategorije CAT1

Cerklje ob Krki, 20. december 2012

 


Na letališču Cerklje ob Krki so končana gradbena dela na vzletno-pristajalni stezi, obnova pa se je nadaljevala z vgradnjo svetlobnih in navigacijskih sistemov. Gradbena dela za vgradnjo inštalacij in svetlobnih teles so se začela marca.



Gradbena in inštalacijska dela

O gradbenih in inštalacijskih delih na letališču smo se pogovarjali z vodjo projekta osvetlitve višjim vojaškim uslužbencem IX. razreda Alešem Ambrožičem, ki je povedal, da so delavci vgradili več kot sto kilometrov kablov. Na njih je priključenih 110 robnih luči na vzletno-pristajalni stezi, 320 robnih luči na voznih poteh, 35 povoznih ali vgradnih luči in 80 luči na heliportu. Postavljenih je tudi 66 usmerjevalnih znakov in tri vetrne vreče, ki so prav tako osvetljene. Luči so halogenske, delujejo do napetosti 5 kV pri konstantnem toku 6,6 A in imajo pet stopenj nastavitve intenzivnosti svetilnosti. Predpisi, med njimi tudi ICAO Annex 14 in standard STANAG, natančno določajo barve luči, ki jih boste na letališču opazili v belih, rumenih, rdečih, oranžnih, zelenih in modrih barvah. Barva luči je odvisna od njene pozicije. Tako so bele vgrajene na vzletno-pristajalni stezi in modre na voznih stezah, druge barve pa se pojavljajo na začetku ali koncu vzletno-pristajalne steze ter heliportu, saj pilotom olajšujejo pristajanje ponoči in ob zmanjšani vidljivosti. Z dokončanjem osvetlitve manevrskih površin ne bodo več ročno postavljali luči. Na obeh koncih vzletno-pristajalne steze bodo vgrajene tudi luči PAPI, tako imenovani kazalnik natančne priletne poti. To je vizualna pomoč, ki daje informacije, da pilot pridobi in ohrani pravilen pristop na letališko stezo. Luči PAPI, in sicer štirje pari luči, so približno 300 metrov od praga vzletno-pristajalne steze. Več rdečih luči, vidnih v primerjavi s številom belih luči, pomeni, da pilot z letalom leti pod začrtano potjo in nasprotno. Za pravilno pot letala je treba videti enako število rdečih in belih luči. Na heliportu so nameščene tako imenovane luči APAPI, pri katerih sta po dva para luči na vsaki strani smeri prileta. Prav tako bo velika pridobitev za šolanje pilotov helikopterjev heliport, ki je edini tovrstni objekt v Sloveniji, opremljen s celotno osvetlitvijo. Tu gre za kombinacijo dveh sistemov osvetlitve po postopkih ICAO in vojaških postopkih, kar bo velika pridobitev za šolanje pilotov.

Gradbena dela sta izvajali podjetji CGP iz Novega mesta in Mensel iz Ljubljane. Inštalacije in strojno opremo je vgradilo podjetje Kovinotehna MKI iz Novega mesta, ki je tudi pogodbeni podizvajalec ter partner belgijskega podjetja ADB Airfields Solutions, ki je razvilo in izdelalo programsko ter strojno opremo. Projekt, ki je vreden 2,6 milijona evrov, v 80 odstotkih financira zveza Nato, preostanek pa Ministrstvo za obrambo. Projekt osvetlitve ustreza vsem predpisom ICAO in STANAG, saj bo letališče namenjeno tako vojaškim kot civilnim uporabnikom. Tomaž Kapele iz Kovinotehne MKI je povedal, da s podjetjem ADB AS sodelujejo prvič in da so s sodelovanjem z njim ter MO zelo zadovoljni. V okviru prenove letališča Cerklje ob Krki so sodelovali že pri gradnji hangarjev in letališkega stolpa. Osem njihovih delavcev je bilo na usposabljanju v ADB AS, zato računajo tudi na nadaljnje sodelovanje z njimi pri drugih podobnih projektih.

Osvetlitev

Danes letališče v Cerkljah ob Krki osvetljujejo ročno, kar pomeni velike izgube časa in energije. Letališče je v temnem delu dneva tako rekoč neuporabno, saj tudi ob ročno postavljenih lučeh razsvetlijo le del vzletno-pristajalne steze in voznih poti. Prav zato je za potrebe šolanja vojaških pilotov Slovenska vojska uporabljala letališča v Ljubljani, Mariboru in Portorožu. Do polne operativnosti avtomatske osvetlitve letališča bodo luči še vedno postavljali ročno.

Nove luči bodo povozne in stoječe. Povozne luči so vgrajene v asfaltno ali betonsko plast in fizično ne ovirajo letalnikov, ki vozijo čez nje. Primerne so tudi za nemoteno čiščenje in pluženje letaliških površin. Stoječe luči so do metra od roba letaliških površin v medsebojni oddaljenosti do 60 metrov, v zavojih pa je ta razdalja sorazmerno manjša. Višina luči na vzletno-pristajalni stezi in voznih poteh je od 15 do 20 centimetrov, priletne luči pa so postavljene na višjih stebričkih. Poleg tega je na letališču vgrajena tudi vertikalna signalizacija, ki pilotom pomaga pri vožnji po letaliških površinah.

Sistem osvetljevanja upravljata kontrolor letenja in dispečer, zaradi varnosti pa ima sistem podvojen tokokrog ter rezervno napajanje. Sistem je popolnoma samodejen in krmiljen prek zaslonov na dotik, pri čemer upravljavec izbira način ter kraj osvetlitve. Sistem tudi samodejno javlja vse okvare. Žal sistem osvetlitve še ni dokončan, saj se je zapletlo z odkupom zemljišč v osi vzletno-pristajalne steze. Gre za nekaj lokacij v oddaljenosti do kilometra od praga vzletno-pristajalne steze, kjer bo treba vgraditi dodatne pristajalne luči. V projektni skupini, ki jo vodi Jože Lacko, ocenjujejo, da bodo zemljišča odkupili do konca pomladi 2013, ko naj bi se začela tudi gradbena dela. Inštalacija priletnih luči bo končana do konca prihodnjega leta, ko bo pridobitev v celoti zaživela. Takrat bo na letališču vzpostavljen tudi navigacijski sistem CAT1. Piloti SV bodo tako pridobili možnost urjenja na domačem letališču tudi v slabih vremenskih razmerah in ponoči. Letališče Cerklje ob Krki bo postalo sodobno opremljeno vojaško letališče, na katerem bodo lahko pristajala letala največjih zmogljivosti, ponujalo pa bo tudi dobre razmere za šolanje pilotov letal in helikopterjev.

Avtor: Borut PODGORŠEK

Foto: Borut Podgoršek

 

Vertikalna signalizacija
Srce sistema za osvetljevanje letališča
Povozna luč
Krmiljenje sistema poteka prek računalnika.
Stoječa luč ob vozni poti
 

Sprememba dolžine glavne vzletno pristajalne steze na vojaškem letališču Cerklje ob Krki

Vse letalce, ki občasno pristajajo in vzletajo na edinem vojaškem letališču v Republiki Sloveniji, to je letališče Cerklje ob Krki, obveščamo o novi dolžini in položaju glavne vzletno pristajalne steze (VPS1) s spodnjo skico letalske steze.
Opozarjamo vse, ki imajo namen preizkusiti dolžino in širino vzletno pristajalne steze, da je le ta skrajšana na dolžino 800 metrov,  pri čemer je začetek steze postavljen na stari prag steze 27, novi prag 09 pa se nahaja med taxiway C in D.
Ponovno opozarjamo vse uporabnike letališča, ki nimajo domicila v Javnem Gospodarskem Zavodu Cerklje ob Krki (JGZ) in nimajo stalnega dovoljenja za parkiranje leta na vojaškem letališču, da svoj prihod in morebitno parkiranje zrakoplovov uredijo vsaj 48 ur prej z direktorju JGZ, ki bo priskrbel in uredil dovoljenje odgovornega poveljnika.


Skica letališča z novim položajem steze - PDF



Do konca leta letališču kategorija CAT1

Cerklje ob Krki, 23. marec 2012


Gradbena in inštalacijska dela na letališču Cerklje ob Krki intenzivno potekajo, in sicer trenutno enajst projektov, ki obsegajo pripravo projektne dokumentacije, gradbena dela na letališki stezi, vgradnjo osvetlitvenih, navigacijskih in informacijskih sistemov, nakup meteorološke opreme ter odkup zemljišč. Če bo šlo vse po načrtih, bo letališče Cerklje ob Krki do konca letošnjega leta doseglo vse pogoje, ki jih mora izpolniti za pristajanje ob slabši vidljivosti, in s tem kategorizacijo po pogojih CAT1. Letališki stolp, ki je srce letališča, združuje 19 služb in dejavnosti, med njimi tudi letališko policijo ter carino. Tako je izpolnjen tudi pogoj, da je letališče lahko neposredna vstopna točka za odhode letalnikov v tujino in prihode iz nje.

Projekt prenove letališča je v fazi integracije tehnoloških sistemov na infrastrukturo, ki so jo do zdaj postavili. Ključni del povezovalne infrastrukture je kontrolni stolp s svojimi napravami, vanj pa se bodo stekali tudi vsi podatki navigacijskih sistemov. Trenutno je opravljenih od 40 do 50 odstotkov gradbenih del za postavitev energetske in komunikacijske kabelske kanalizacije. Projekt poteka po terminskem načrtu. Dela niso opravljena na tistem delu steze, ki je odprta za letenje. Tam bodo delali izmenično na eni in drugi strani steze, da bo lahko kar največ časa odprta. Meteorološke naprave bodo začeli vgrajevati spomladi, do jeseni pa bodo vsi sistemi postavljeni. Poteka tudi javni razpis za izbor izvajalca za gradnjo gasilskega objekta. Tako naj bi aprila podpisali pogodbo z izvajalcem gradbenih del, ki naj bi se končala v letu dni.


Od sedem do osem milijonov evrov naložb


V okviru prenove letališča Cerklje ob Krki se začenjajo tudi postopki za razpise za gradnjo ploščadi za posebni tovor, hangarja z delavnico, ploščadi za vzdrževanje letal, ploščadi za skladiščenje ter objekta za letališko gasilsko in tehnično službo. Vrednost teh del je ocenjena od sedem do osem milijonov evrov. Potekajo tudi postopki za nakup glavnega letališkega gasilskega vozila za 1.100.000 evrov in specialnih letaliških vozil za 1.400.000 evrov.


»Trenutno izvajamo šest tehnoloških pogodb za dobavo navigacijske opreme. Ta del posla bo končan do jeseni 2012, ko naj bi začeli poskusno obratovati,« je ob obisku ministra za obrambo Aleša Hojsa na letališču Cerklje ob Krki povedal vodja projekta prenove letališča Jožef Lacko in dodal: »Poskusno obratovanje predstavlja določen obseg delovanja z usposobljenimi ljudmi. Potem bo letališče dobilo status CAT 1. Ta status omogoča, da bodo letala vzletala in pristajala ob slabši vidljivosti, podnevi in ponoči ter tudi v IFR-pogojih. V tem trenutku letališče ne izpolnjuje pogojev za letenje v razmerah, ki jih zahteva status CAT1. Kontrola letenja deluje vizualno in ima le radarsko sliko. S posodobitvijo letališča se bo pokazala potreba po novih postopkih o pravilih letenja. Nekatere navigacijske naprave bodo v Sloveniji uporabljene prvič, tako da bo treba izšolati kader. Kadrovski del bo odvisen od razpoložljivost strokovnjakov, ki bodo na voljo. Naprave bo sicer prevzela Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS), ki bo pripravila tudi kadrovski načrt usposabljanja kadra. Nekatere naprave potrebujejo od 500 do 2000 ur aktivnega delovanja, zato bo postopek trajal kar nekaj časa,« je končal Lacko.


Odsev svetlobe


V okviru prenove letališča je bil zgrajen tudi osrednji objekt, to je letališki stolp. Agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, ki podeljuje dovoljenje za obratovanje letališkega stolpa, je že lani opozorila na pomanjkljivosti oziroma bolje rečeno nevšečnosti, ki so se pojavljale v prostorih kontrolorjev letenja v posameznih zimskih mesecih. V kontrolnem stolpu so se namreč v posameznih obdobjih sončnih dni pojavljali odsevi, ki so motili delo kontrolorjev letenja. Odsev svetlobe je bil kljub vgrajenim protiodsevnim steklom in zavesam moteč. Agencija za civilno letalstvo je zato prepovedala delovanje letališke kontrole zračnega prometa. Letališče je bilo tako nekaj časa zaprto za civilni promet, ostalo pa je odprto za vojaški promet. Lacko je ocenil, da gre pri tem za neusklajeno oceno, saj je Služba za varnost zračnega prometa izdala varnostno priporočilo za pripravo postopkov, ki zagotavljajo varnostno sprejemljivo delovanje letališke kontrole tudi ob večjih svetlobnih odsevih. Da bi izpolnili pogoje, ki jih je določila Agencija za civilno letalstvo, so testirali več materialov in njihovo prosojnost in tako izbrali material, ki je ustrezal predlaganim merilom. »Testiranje je potekalo novembra in decembra, vendar takrat žal ni bilo dovolj sončnih dni, da bi testiranja lahko izvedli hitreje,« je bil odločen Lacko. Strokovno stališče, ki so ga pridobili, je potrdilo ustreznost izvedenih ukrepov in Agencija za civilno letalstvo je odpravila ukrep ter odprla letališče tudi za civilni promet. Ob tem je treba poudariti, da je letenje z vojaškimi letalniki potekalo nemoteno po postopkih z uporabo vodje letenja, kar je tudi sicer standardna oblika letenja.


Na letališču tudi civilne dejavnosti


Ko bo projekt prenove letališča Cerklje ob Krki končan, bodo na njem lahko pristajala lovska, strateška in taktična transportna letala, tako pa se bomo lahko vključevali v Natove dejavnosti, če bi bilo treba. V sedanjih načrtih ni predvideno, da bi bili lovci za prestrezanje, ki sodelujejo pri varovanju slovenskega zračnega prostora, v Cerkljah ob Krki, saj je Slovenija dovolj blizu bazam v Italiji ali drugih sosednjih državah, da zaščito zračnega prostora, predvsem na večjih višinah, lahko učinkovito izvajajo od tam. Naloge zaščite slovenskega zračnega prostora opravljata prav tako slovensko vojaško letalstvo in zračna obramba. Letalske enote imajo pomembno vlogo tudi pri usposabljanju svojih enot zračne obrambe, na primer raketnih sistemov, radarskih sistemov itn., ki jih je treba usposabljati. Vsem vrstam letal za navedene in tudi druge naloge bo po končani prenovi letališče Cerklje ob Krki zagotavljalo potrebno oskrbo.


Letališče je opredeljeno kot javno, zato je zgrajeno po civilnih in vojaških predpisih. Z njega bo omogočen dostop neposredno v zračni prostor na mednarodnih letih. Na njem bi lahko potekala tudi gospodarska dejavnost, za kar je prostor rezerviran na severnem delu letališča. Za zdaj razen letalskega centra ni bilo povpraševanja iz lokalnega okolja, so pa povpraševali tuji letalski proizvajalci. Med njimi je bil najbolj zainteresiran Fokker, ki pa se še ni odločil za to lokacijo in naložbo. Nekaj povpraševanja je bilo tudi po servisni dejavnosti na tej lokaciji. Nekdanje Ministrstvo za promet in Ministrstvo za obrambo sta podpisali sporazum o ureditvi dela letališča Gaj za poligon varne vožnje in poligon za usposabljanje letaliških gasilcev. Projektne zahteve so postavljene, nekdanje Ministrstvo za promet pa še ni objavilo razpisa za projektno dokumentacijo. Poligon za usposabljanje letaliških gasilcev bi bila pomembna pridobitev za slovenske letališke gasilce, ki se danes šolajo v tujini, hkrati pa bi lahko šolanje letaliških gasilcev ponudili tudi tujim partnerjem.

 

Avtor: Borut PODGORŠEK

Foto: Roman Vašcer iz 107. LEBA in Borut Podgoršek


Na gradbišču dela do 40 ljudi hkrati.
Skupno bo položenih 170 kilometrov cevi s premerom 11 centimetrov.
Pogled iz prostorov kontrole letenja na letališče
Elektro in kabelski vodi bodo dolgi 35 kilometrov.
Telekomunikacijski vodi bodo dolgi devet kilometrov.

 

Pridobivanje zemljišč v sklepni fazi

V okviru Projekta prenove Letališča Cerklje ob Krki je bilo treba odkupiti tudi zemljišča za načrtovano podaljšanje vzletno-pristajalne steze, za namestitev navigacijskih in osvetlitvenih sistemov ter za nadomestno cesto Drnovo–Črešnjice. Državni prostorski načrt (DPN) je predvideval odkup okrog 45 hektarov površin, ki obkrožajo obstoječe letališče, in zemljišč na trasi načrtovane ceste, ki bo nadomestila obstoječo cesto med Drnovim in Črešnjicami. Proces pogajanj in odkupa je bil zelo zapleten, kljub temu da je Ministrstvo za obrambo zožilo območje odkupa na 34 hektarov, saj je na teh površinah preko 400 različnih lastnikov, s tem da imajo posamezne parcele tudi po več lastnikov. Lastniki so ustanovili odbor predstavnikov lastnikov, ki je v pogajanjih z Ministrstvom za obrambo zastopal interese lastnikov. Pogajanja so bila težka, a korektna, do zdaj pa so vsa vprašanja rešili soglasno za pogajalsko mizo, je povedal Jože Lacko, vodja Projektne skupine za prenovo letališča, ter dodal, da so do danes podpisali pogodbe in odkupili okrog 90 odstotkov vseh zemljišč. Lastniki zemljišč, ki so pogodbe že podpisali, so dobili za kvadratni meter v povprečju 5,99 evra, skupaj pa bo odkup zemljišč znašal okrog 3 milijone evrov. Način ugotavljanja odkupne cene določa DPN, ki poleg vrednosti zemljišča uveljavlja tudi t. i. stroške sanacije kmetij, ki po posebnih kriterijih kmetijske stroke pripadajo tistim, ki zemljo dejansko obdelujejo. Za ta namen bodo uporabniki zemljišč lahko pridobili še nadaljnjih 1,1 evra na kvadratni meter za tista zemljišča, ki bodo znotraj razširjenega letališča in bodo dejansko izvzeta iz kmetijske uporabe. Zaradi oblike parcel so namreč morali odkupiti tudi tiste dele zemljišč, ki so izven letališke ograje in je njihov del zunaj ograje manjši od 50 odstotkov celotnega zemljišča. Ministrstvo za obrambo je tako postalo lastnik približno 7–10 hektarov zemljišč, ki jih ne potrebuje. S tem se odpira tudi možnost oddaje teh zemljišč tistim, ki svojih zemljišč niso želeli prodati (nekaj lastnikov vztraja pri zamenjavi zemljišč) ali pa bi jih želeli najeti za nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti.

Do konca novembra se bodo poskusili pogoditi tudi s preostalimi lastniki zemljišč, ki do zdaj še niso podpisali pogodb. Nujno potrebna zemljišča, ki jih nekateri lastniki ne želijo prodati, bodo tako lahko zamenjali z zemljišči, ki jih je Ministrstvo za obrambo pridobilo v bližnji okolici. Znova jim bodo ponudili ali odkup ali zamenjavo zemljišč in prepričani so, da bodo tako lahko izpolnili pričakovanja lastnikov ter da jim ne bo treba uporabiti najbolj neprijetnega koraka – razlastitve, je še dodal Lacko. Z vsemi, ki še niso podpisali pogodb, bodo opravili individualne pogovore in jim predstavili ponudbe. Do konca novembra bi tako morale biti stvari razjasnjene, je optimističen Lacko.


Avtor: Borut PODGORŠEK


 

Foto: Brane Petrovič, MORS
 

Od 12. septembra gradbeni stroji zopet brnijo.

Nadaljevanje gradbenih del na letališču Cerklje ob Krki

Po finančnih težavah SCT-ja ter zaustavitvi gradbenih del in posledični prekinitvi pogodbe s strani  MORS-a se bodo gradbena dela na Projektu podaljšanje vzletno pristajalne steze (VPS) ponovno pričela. Dobrih devet mesecev je gradbišče na cerkljanskem letališču samevalo. Spomladi je bil izveden nov mednarodni  razpis na katerega je prišlo 17 vlog. Najboljši izmed ponudnikov je bil CGP iz Novega mesta, ki je bil tudi izbran. Pogodba z njimi je bila že podpisana in gradbena dela bodo stekla v začetku meseca oktobra. SCT je zaključil s postavitvijo nosilnega ustroja steze (tampona), CGP-ju pa ostaja še betoniranje  zgornjega ustroja steze, ki bo debel 30cm, urejanje bankin vzletno pristajalne steze ter izkop in izgradnja kabelske kanalizace in jaškov. Projekt Podaljšanja VPS sicer zajema podaljšanje VPS na zahodnem delu za 330m in na vzhodnem delu za 250m. Steza bo betonska, saj je asfalt bolj obrabljiv. Pred samim betoniranjem VPS bodo postavili testna polja, na katerih bo dobavitelj predstavil granulate – merili bodo trdnost betona in torzijo , ki jih namerava vgraditi. Ko bodo stestirali različne betone, se bo začela gradnja. Vsi prevozi betona bodo izvedeni po regionalnih cestah in se bodo na območje letališča priključili na območju Gaja. Lokalne ceste tako ne bodo dodatno obremenjene. Skupno bodo predvidoma vgradili 8100m3 betona, kar pomeni, da bo na območju letališča v ta namen pripeljalo 1620 tovornjakov.
Vzporedno s Projektom podaljšanja VPS poteka tudi Projekt osvetlitve VPS. Projekt je dobilo podjetje ADB AIRFIELD SOLUTIONS iz Belgije, ki razvija in izdeluje sisteme za osvetljevanje VPS. V tem trenutku že potekajo potrebna gradbena dela za položitev kablov, izgradnja kabelske kanalizacije in jaškov ter priprava za vgradnjo svetlobnih teles. Projekt pa je že v taki fazi, da bo na gradbišče pričela prihajati prva oprema, ki jo bodo vgradili. Vsa gradbena dela tudi na tem projektu izvaja CGP. Fizična dela na letališču so se začela septembra, samo projektiranje osvetlitve pa že junija. Najprej bodo osvetlili vozne poti in ploščadi potem pa VPS in heliport.
Uporabljenih bo več vrst svetil. Določene so glede na geografsko širino, kje letališče leži (vročina, mraz, led, sneg, ...), zato so izbrane luči, ki odgovorajajo vsem vremenskim razmeram in hkrati takšne, ki se tudi same čistijo (taljenje ledu) in prav zato ne bo uporabljena tehnologija LED, ki seva premalo toplote. Specifika pri projektiranju osvetlitve je tudi v tem, da bo na VPS vgrajena zaviralna vrv (sistem za zaustavljanje letal), kar pomeni, da bodo morale biti luči na obeh stranskih delih steze (približno 400m od pragov steze) prilagojene in vgrajene v samo stezo, na preostalem delu steze pa bodo luči na stebričkih. V projekt osvetlitve je vključna tudi slovenska Kovinotehna MKI, ki bo inštalirala luči in vse inštalacije. Nadzor kvalitete del izvajajo na treh nivojih. Prvi je po nadzornik izvajalca, drugi je nadzornik investitorja in tretji je s področja letalskih oblasti. Po opravljenih testiranjih vseh sistemov bodo pridobili certifikat in na podlagi tega tudi obratovalno dovoljenja za letališče.
Vsa gradbena dela na obeh projektih bodo končana v prvi tretjini leta 2012. Po načrtih bo leta 2012 izvedena še montaža priletnih luči, ki so izven letališča in zgrajena nadomestna cesta Drnovo - Črešnjice. Projekt podaljšanja VPS je vreden 6,6 milijonov evrov, Projekt osvetlitev VPS pa 2,6 milijona evrov.

Avtor: Borut PODGORŠEK 


Foto: Borut Podgoršek, MORS

Letenje v času gradnje

 

Pred začetkom  gradbenih del za podaljšanje vzletno pristajalne steze so  prekrili stare in  vrisali nove oznake, ki označujejo skrajšano vzletno pristajalno stezo. Na 1200 metrih steze  bo kljub gradbenim delom na obeh koncih mogoče vzletati in pristajati.