Skoči na vsebino

INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA

Pravica vedeti

 

Pravica vedeti in z njo povezana pravica do informacij javnega značaja sta najpomembnejši sredstvi v boju za odprto in pregledno delovanje javne uprave. Dostop do informacij je tako prvi pogoj, ki omogoča nadzor nad delovanjem javne oblasti ter tako zagotavlja njeno odgovornost državljanom.

 

Pravica dostopa do informacij javnega značaja je večrazsežna, med funkcije informacij javnega značaja pa lahko uvrstimo še: 

  • demokratično funkcijo, ki jo izvajamo iz deliberativnih modelov demokracije,
  • nadzorno funkcijo, ki izpostavlja pravico državljanov do neposrednega nadzora javnega sektorja,
  • ekonomsko funkcijo, ki se ukvarja z ekonomsko vrednostjo javnih informacij in potencialno dodano vrednostjo ob kombiniranju le teh in
  • funkcijo posodabljanja javnega sektorja, ki se veže predvsem na informatizacijo dostopa do informacij javnega značaja preko iniciativ za razvoj državnih portalov e-uprave.

Državni zbor RS je februarja 2003 sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, s 15. julijem 2005 pa so stopile v veljavo njegove spremembe in dopolnitve (v nadaljevanju ZDIJZ). S tem je zakonsko uredil ustavno pravico vsakogar do informacij javnega značaja. Slovenska ustava namreč v 39. členu določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prav tako se z ZDIJZ državljanom omogoča uveljavljanje ustavne pravice iz 44. člena, ki govori o neposrednem in posrednem sodelovanju državljanov pri upravljanju javnih zadev.

 

 

Kaj je informacija javnega značaja?

 

Je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (zakon jih enotno imenuje prosilci). Prosilci imajo tako pravico zahtevati od določenega organa, ki po njihovem mnenju razpolaga z informacijo, ki jo želijo, da jim informacijo posreduje. Organi, ki so dolžni prosilcem omogočiti prost dostop do informacij javnega značaja pa so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organ).

 

Dostop do informacije javnega značaja ni brez omejitev. Zakon v 6. členu izčrpno navaja enajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (če prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov ali če bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka...).

 

Organ pa je tudi ob obstoju v zakonu navedenih izjem dolžan dopustiti dostop do informacije, če je interes javnosti glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije, razen v primerih ko gre za tajne podatke stopenj tajno in strogo tajno, tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije, davčne podatke posredovane s strani tuje države ter za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti statističnih podatkov o poročevalskih enotah ali kršitev zaupnosti davčnega postopka oziroma davčne tajnosti, kjer gre za absolutne izjeme od prostega dostopa do informacij.

 

Ali je v konkretnem primeru dejansko podana prevlada javnega interesa nad omejitvami, se ugotovi z izvedbo testa javnega interesa ( PDF - 1,8 MB) v skladu z 21. členom ZDIJZ, razen v zgoraj navedenih primerih – kjer testa javnega interesa ni dopustno izvajati.

 

V vsakem primeru pa je organ zavezan k posredovanju zahtevane informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali opravljanje javne funkcije oziroma delovno razmerje javnega uslužbenca. Prav tako mora biti brez kakršnihkoli izjem dopusten dostop do informacij glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi ter drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

 

Postopek za pridobitev informacije javnega značaja

 

Prosilec, ki želi pridobiti informacijo javnega značaja, mora postopati po postopku, ki ga predvideva ZDIJZ. Zahtevo za dostop do informacije lahko prosilec poda ustno ali pisno, vendar mu ZDIJZ odreka pravno varstvo, če zahtevo vloži ustno.

 

Po vložitvi ustne zahteve organ odloči, ali bo zahtevi ugodil ali ne. Če odloči, da bo zahtevi ugodil, prosilcu nemudoma omogoči, da se seznani z vsebino zahtevane informacije tako, da jo da prosilcu na vpogled ali pa mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. V primeru, da prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, mu mora organ omogočiti vpogled na tak način, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z vsebino zahtevane informacije.

 

Postopek z ustno zahtevo je enostaven, saj je namenjen rutinskemu posredovanju vsakodnevnih informacij. Zato ne ureja situacije, ko se prosilcu ustna zahteva zavrne, niti ne določa roka, v katerem mora organ odločiti o ustni zahtevi. V primeru zavrnjene ustne zahteve prosilec lahko vloži pisno zahtevo za dostop do informacije, v primeru roka za odločanje pa iz narave postopka izhaja, da mora organ odločiti nemudoma. Če se prosilec odloči vložiti pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, jo naslovi na tisti organ, za katerega meni, da razpolaga s to informacijo. Zahtevo lahko vloži tudi v elektronski obliki. Zahteva mora vsebovati:

  • navedbo organa, ki se mu pošilja,
  • osebno ime ali firmo prosilca,
  • navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca,
  • naslov prosilca ali naslov zastopnika oziroma pooblaščenca.

Prosilec mora v zahtevi opredeliti informacijo s katero se želi seznaniti ter določiti, na kakšen način želi biti z informacijo seznanjen (želi npr. elektronski zapis, vpogled, fotokopijo ali prepis). V zahtevi pa prosilec ni dolžan navesti utemeljitve svoje zahteve, kar pomeni, da ni zavezan izkazovati pravnega ali kakršnega koli drugega interesa, niti ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti.

 

V primeru, da prosilec vloži nepopolno zahtevo, mora organ prosilca pozvati, da jo v predvidenem roku dopolni. Če prosilec tega ne stori, organ zahtevo zavrže. Pri dopolnitvi zahteve zakon zagotavlja prosilcu ustrezno strokovno pomoč.

 

Glede na to, da prosilec sam presodi, kateri izmed organov razpolaga z informacijo, ki jo želi, se lahko seveda zgodi, da se zmoti in vloži zahtevo pri organu, ki te informacije nima in mu je zato ne more posredovati. ZDIJZ to situacijo uredi tako, da zaveže organ, ki zahtevo prejeme, in zanjo ni pristojen, da odstopi zahtevo tistemu organu, ki z zahtevano informacijo razpolaga. O odstopu zahteve mora obvestiti prosilca.

 

Postopek z zahtevo vodi uradna oseba, ki jo določi organ, saj zakon o dostopu do informacij javnega značaja obvezuje vse zavezance po tem zakonu, da imenujejo eno ali več uradnih oseb, ki bodo pristojne za posredovanje informacij javnega značaja.

Če organ zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izdaja posebne upravne odločbe, ampak napravi uradni zaznamek. Če pa zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del sta tudi obrazložitev izreka in pravni pouk. Tako se prosilcu omogoči, da proti odločitvi organa vloži pravno sredstvo. Zakon vzpostavlja domnevo, da se zahteva šteje za zavrnjeno, če organ ne omogoči prosilcu dostopa v predvidenem roku ali če ne izda ali ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve.

 

Če organ prosilcu ugodi, mu mora nemudoma omogočiti dostop do želene informacije. Če je želena informacija varovana po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah je mogoče izvesti dostop do informacije javnega značaja le tako, da se da prosilcu na vpogled.

 

Prosilec lahko pri vpogledu tudi ugotovi, da mu ni bila posredovana prava informacija, to je tista, ki jo je navedel v zahtevi za dostop. V takem primeru lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo, ki jo je navedel v zahtevi. O tem mora organ odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 3 dni.

 

Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil in zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec po ZDIJZ pravico do pritožbe. O pritožbi zoper navedena pravna akta odloča poseben organ Informacijski pooblaščenec.

 

 

Predpisi